Jedro

Ker sodišče samo ne razpolaga s strokovnim znanjem, se je glede na določbo 243. člena ZPP v predmetnem postopku odločilo za izvedbo dokaza z izvedencem. Drugi odstavek 245. člena ZPP določa, da se izvedenci določijo predvsem med sodnimi izvedenci za določeno vrsto izvedenskega dela. Ta določba je instrukcijske narave in določa, da se izvedenci določijo predvsem med sodnimi izvedenci, sodišče pa lahko postavi za izvedenca tudi koga, ki ni v seznamu sodnih izvedencev, kot je storilo tudi v konkretnem primeru. T.R. sicer res ni na seznamu sodnih izvedencev, kot izhaja iz pritožbe, je pa sodni cenilec, zato mu je sodišče prve stopnje pravilno priznalo stroške po Pravilniku o sodnih izvedencih in cenilcih, ki določa enak način in višino nagrade tako za sodne izvedence, kot tudi za sodne cenilce.

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta in sklepa sodišča prve stopnje potrdita.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z sklepom II P 947/2015-57 je sodišče prve stopnje sklenilo, da se izvedencu T.R. za pisno izdelavo izvedenskega mnenja odmeri nagrada in stroški v višini 723,45 EUR (točka I izreka), izvedenec ni zavezanec za DDV (točka II izreka), od zneska priznane nagrade in stroškov se obračuna 8,85% prispevek za posebne primere zavarovanja v višini 64,02 EUR in 0,53% prispevek za poškodbe pri delu v višini 3,83 EUR (točka III izreka), plačilo skupnega zneska 791,30 EUR se izvrši iz založenega predujma pravdnih strank, 1/2 predujma od vsake stranke (točka IV izreka), plačilo se izvede najkasneje v roku 45 dni od izdaje sklepa ter predložitvi eRačuna, v kolikor je izvedenec obvezan za njegovo izdajo (točka V izreka). S sklepom II P 947/2015-58 pa je odmerilo nagrado in stroške izvedencu mag. Z.D.v višini 2.478,73 EUR (točka I izreka), izvedenec ni zavezanec za DDV (točka II izreka), od zneska priznane nagrade in stroškov se obračuna 8,85% prispevek za posebne primere zavarovanja v višini 219,37 EUR in 0,53% prispevek za poškodbe pri delu v višini 13,14 EUR (točka III izreka), plačilo skupnega zneska 2.711,24 EUR se izvrši iz založenega predujma pravdnih strank, 1/2 predujma od vsake stranke (točka IV izreka), plačilo se izvede najkasneje v roku 45 dni od izdaje sklepa ter predložitvi eRačuna, v kolikor je izvedenec obvezan za njegovo izdajo (točka V izreka).

2. Zoper sklepa je pritožbi po svojemu pooblaščencu vložila tožena stranka (v nadaljevanju toženec). Iz pritožb, ki sta v pretežnem delu enaki, izhaja, da se toženec ne strinja z imenovanjem izvedenca iz področja elektroenergetske stroke in vodnega gospodarstva, ker je sam predlagal imenovanje izvedenca za hidrologijo. Posledično je izdelano izvedensko mnenje za predmetni postopek neuporabno, saj imenovana izvedenca nimata znanj s področja hidrologije. Pritožbi sodišču prve stopnje očitata, da je sklepa o odmeri nagrade in stroškov izdalo preuranjeno, saj izvedenca še nista opravila svoje naloge. Iz pritožbe zoper sklep III P 947/2015-57 dodatno k zapisanemu še izhaja, da toženec sodišču prve stopnje očita bistveno kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj T.R. ni vpisan v imenik sodnih izvedencev in zato ne more biti sodni izvedenec, kot ga v sklepu zmotno naslavlja sodišče prve stopnje. Tudi sam je na izvedenskem izvidu in mnenju jasno naveden kot sodni cenilec za gradbeništvo – vodno gospodarstvo. Ker je izvedencu R. priznalo stroške po Pravilniku o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih, je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, saj je v primeru, če izvedenec ni vpisan v imenik sodnih izvedencev, pravico do povračila stroškov mogoče presojati le po splošnih pravilih obligacijskega prava. Toženec se zavzema za ugoditev pritožbama, razveljavitev sklepov in povračilo pritožbenih stroškov.

3. Odgovor na pritožbi ni bil podan.

4. Pritožbi nista utemeljeni.

5. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenima sklepoma odmerilo priglašene stroške izvedencev, ki sta v predmetnem postopku izdelala pisni izvid in mnenje. Ker samo ne razpolaga s strokovnim znanjem, se je glede na določbo 243. člena ZPP v predmetnem postopku odločilo za izvedbo dokaza z izvedencem. Drugi odstavek 245. člena ZPP določa, da se izvedenci določijo predvsem med sodnimi izvedenci za določeno vrsto izvedenskega dela. Ta določba je instrukcijske narave in določa, da se izvedenci določijo predvsem med sodnimi izvedenci, sodišče pa lahko postavi za izvedenca tudi koga, ki ni v seznamu sodnih izvedencev, kot je storilo tudi v konkretnem primeru. T.R. sicer res ni na seznamu sodnih izvedencev, kot izhaja iz pritožbe, je pa sodni cenilec, zato mu je sodišče prve stopnje pravilno priznalo stroške po Pravilniku o sodnih izvedencih in cenilcih, ki določa enak način in višino nagrade tako za sodne izvedence, kot tudi za sodne cenilce. Brezpredmetno je, kako je bil s strani sodišča prve stopnje v sklepu, s katerim so mu bili odmerjeni stroški, imenovan T.R.. Ne glede na to, ali ga sodišče prve stopnje v sklepu imenuje sodni izvedenec ali cenilec, je upravičen do plačila za opravljeno delo po Pravilniku o sodnih izvedencih in cenilcih, saj je tarifa za oba enaka. Jezikovno neprimerno imenovanje niti ne pomeni bistvene kršitve določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ki jo neutemeljeno očita toženec v pritožbi zoper sklep III P 947/2015-57, saj sklep nima pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, izrek je razumljiv in ne nasprotuje samemu sebi ter razlogom sklepa.

6. Sodišče druge stopnje se z obširno pritožbeno grajo, ki se nanaša na imenovanje izvedencev, njuno stroko, način izdelave izvedenskega mnenja, vsebinske pomanjkljivosti le-tega in neizvedbo hidrološko – hidravlične analize, ni ukvarjalo, saj vsega navedenega ni mogoče šteti kot pritožbeni razlog zoper sklep o odmeri nagrade za izvedensko delo. Toženec je imel tekom postopka možnost, da poda predlog za izločitev izvedencev (247. člen ZPP), zoper sklep o postavitvi izvedenca pa posebna pritožba ni mogoča in bo lahko morebitne pritožbene razloge uveljavljal v pritožbi zoper sodbo. Kot veljaven pritožben razlog zoper sklep o odmeri nagrade za izvedensko delo pa je možno upoštevati le pritožbo zoper višino odmerjene nagrade, ki pa je toženec ni podal. 7. Sodišče druge stopnje nima pomislekov o pravilnosti odločitve, saj je oprta na pravilna materialnopravna izhodišča (prvi odstavek 153. člena ZPP, 249. člen ZPP in določbe Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku ter Pravilnika o sodnih izvedencih in cenilcih). Ker toženec kljub obsežni pritožbeni graji ni prerekal samega izračuna stroškov in priznane skupne višine le-teh, je sodišče druge stopnje opravilo uradni preizkus (drugi odstavek 350. člena ZPP), ki ni pokazal nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti. Ob ugotovitvi, da je stroškovna odločitev sodišča prve stopnje pravilna, je zato pritožbi kot neutemeljeni zavrnilo in potrdilo sklepa sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

8. Toženec s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).