Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

Up-317/01

Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Up-317/01 - 6

3. 2. 2003

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. in B. B., obeh iz Ž., ki ju zastopa C. C., odvetnik v Z., na seji senata dne 21. januarja 2003 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. in B. B. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 652/2000 z dne 17. 5. 2001 v zvezi s sodbo Upravnega sodišča št. U 1130/99 z dne 7. 6. 2000, z odločbo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano št. 464-06-678/95 z dne 9. 1. 1999 in z odločbo Upravne enote Domžale št. 32100-521/92-22/KI z dne 22. 4. 1998 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Z izpodbijanimi upravnimi in sodnimi odločbami je bila pritožnikoma zavrnjena zahteva za denacionalizacijo nepremičnin, ker je bilo ugotovljeno, da je bila nepremičnina, ki je bila sprva podržavljena, kasneje vrnjena, druge nepremičnine pa bodisi pritožnikoma nikoli niso bile podržavljene bodisi nista izkazala pravnega nasledstva po prejšnjih lastnikih.

2.Pritožnika v ustavni pritožbi nasprotujeta taki ugotovitvi dejanskega stanja. Upravnima organoma in sodiščema očitata, da so v tem denacionalizacijskem postopku uporabili drugačna merila, kot naj bi jih uporabljali v večini ostalih podobnih zadev. Zato naj bi kršili načelo enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave). Menita, da jima je bila kršena tudi pravica do enakega varstva pravic (22. člen Ustave), ker Upravno sodišče ni razpisalo obravnave in ju zaslišalo. S tem naj bi bila kršena tudi načela pravne države (2. člen Ustave).

B.

3.Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v upravnem sporu, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotavljanju dejanskega stanja in pri uporabi materialnega in procesnega prava. V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le glede tega, ali so bile z njo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Zato pritožnika ustavne pritožbe ne moreta utemeljiti z navedbami, s katerimi izpodbijata ugotovljeno dejansko stanje.

4.Po navedenem Ustavno sodišče v zvezi z ustavno pritožbo preverja le možno kršitev določb Ustave, ki zagotavljajo človekove pravice in temeljne svoboščine. Ker 2. člen Ustave ne vsebuje človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, temveč temeljna ustavna načela (načela pravne države), se nanj ni mogoče sklicevati za utemeljevanje ustavne pritožbe.

5.Kršitev pravic iz 14. in 22. člena Ustave pritožnika sicer zatrjujeta, vendar z ničimer ne izkažeta (prvi odstavek 53. člena ZUstS). Zgolj pavšalno zatrjevanje, da naj bi upravni organi in sodišča uporabili drugačna merila v tem denacionalizacijskem postopku od meril, ki jih uporabljajo v drugih podobnih zadevah, teh kršitev ne more utemeljiti. Pritožnika namreč ne pojasnita niti, katera naj bi bila ta merila.

6.Ustavne pritožbe pritožnika tudi ne moreta utemeljiti z navajanjem, da Upravno sodišče ni izvedlo glavne obravnave. Za obravnavo te kršitve je treba upoštevati določbo prvega odstavka 51. člena ZUstS, po kateri je treba pred vložitvijo ustavne pritožbe izčrpati vsa pravna sredstva. Zahteva po izčrpanju vseh pravnih sredstev pa ne pomeni samo formalnega izčrpanja (to je vložitve pravnega sredstva), ampak pomeni tudi materialno izčrpanje (to je vsebinsko uveljavljanje kršitev človekovih pravic že v vloženih rednih in izrednih pravnih sredstvih). Ne iz ustavne pritožbe ne iz njenih prilog ni razvidno, da bi pritožnika navedeno kršitev Upravnemu sodišču očitala v pritožbi zoper njegovo sodbo. Zato pritožnika nista izkazala, da sta glede te kršitve izčrpala pravna sredstva.

7.Ker z izpodbijanimi odločbami niso bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, kot jih zatrjujeta pritožnika, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

8.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča, razen sodniku Jožetu Tratniku, ki je bil v zadevi izločen. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata Milojka Modrijan

Ustavno sodišče

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia