Jedro

Odločitev sodišča v tem sporu o zakonitosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi ni odvisna od poprejšnje rešitve vprašanj o ničnosti skupščinskih sklepov o tožnikovi razrešitvi s funkcije direktorja toženke in posledičnih registrskih vpisov. Morebitna ugotovitev ničnosti oziroma neveljavnosti odpoklica s funkcije poslovodje še ne predpostavlja samodejne posledice oživitve funkcije poslovodje in tudi ne oživitev delovnega razmerja, ki je prenehalo v povezavi z odpoklicem (prim. VIII Ips 105/2018 in VIII Ips 47/2019). Sodišče prve stopnje je določbo 13. člena ZPP oziroma 21. člena ZDSS-1 nepravilno uporabilo, to pa je imelo vpliv na zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa (prvi odstavek 339. člena ZPP).

Izrek

I. Pritožba, ki jo je vložil odvetnik A. A., se zavrže. II. Pritožbama se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je prekinilo postopek do pravnomočne odločitve v gospodarskem sporu, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. V Pg 1290/2021. 2. Zoper navedeni sklep se pritožujeta obe stranki ter odvetnik A. A. Stranki navajata, da prekinitev postopka ni dopustna in je v nasprotju z načelom ekonomičnosti in pospešitvijo postopka. Sklep ne vsebuje odločilnih razlogov za prekinitev postopka, zato je podana bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Toženka meni, da odločitev o ničnosti sklepa o odpoklicu in vpis v register ne vpliva na zakonitost prenehanja delovnega razmerja tožnika pri njej in ne predstavlja predhodnega vprašanja. Priglašata stroške pritožb. 3. Stranki sta na pritožbi odgovorili. Toženka je priglasila stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba, ki jo je vložil odvetnik A. A., ni dovoljena.

5. Pritožbi sta utemeljeni.

6. Na podlagi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji) je pritožbeno sodišče preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, navedenih v pritožbi, pri tem pa po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

7. Toženka je pravna oseba, organizirana v pravnoorganizacijski obliki družbe z omejeno odgovornostjo. Po 78. členu ZPP zastopa pravno osebo njen zakoniti zastopnik. To je oseba, ki je določena z zakonom ali aktom o ustanovitvi družbe na podlagi zakona. Pritožbo lahko vloži stranka, v njenem imenu pa zakoniti zastopnik. Na podlagi 80. člena ZPP mora sodišče ves čas postopka, torej tudi na pritožbeni stopnji, po uradni dolžnosti paziti, ali zastopa pravdno nesposobno stranko njen zakoniti zastopnik.

8. V tem sporu o prenehanju delovnega razmerja je poleg strank v imenu toženke pritožbo vložil tudi odvetnik A. A., ki trdi, da je tožnik obenem zakoniti zastopnik toženke, kar glede na nasprotje interesov strank ni dopustno. To pomeni, da je pritožbo vložila oseba, ki te pravice nima (četrti odstavek 343. člena ZPP). Taka pritožba ni dovoljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrglo (1. točka 365. člena ZPP).

9. Neutemeljeno je sklicevanje toženke na bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker izpodbijani sklep nima pomanjkljivosti in se da v celoti preizkusiti.

10. Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1; Ur. l. RS, št. 2/2004 in nadaljnji) v 21. členu določa, da če je odločitev sodišča odvisna od predhodne rešitve vprašanja, ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje (predhodno vprašanje), pa o njem še ni odločil pristojni organ, lahko sodišče do odločitve o predhodnem vprašanju prekine postopke le, če zakon določa, da predhodnega vprašanja ne sme samo rešiti, ali če je postopek za odločitev o obstoju te pravice ali pravnega razmerja pred pristojnim organom že v teku.

11. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom postopek prekinilo do odločitve sodišča v gospodarskem sporu o ničnosti sklepa o razrešitvi tožnika kot zakonitega zastopnika toženke, ter ničnosti vpisa v sodni register B. B. kot njenega novega zakonitega zastopnika. Štelo je, da ugotovitev ničnosti sklepa o razrešitvi tožnika s funkcije direktorja toženke in vpisa v poslovni register njenega novega zakonitega zastopnika, predstavljata predhodni vprašanji v tem sporu.

12. Odločitev sodišča v tem sporu o zakonitosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi ni odvisna od poprejšnje rešitve vprašanj o ničnosti skupščinskih sklepov o tožnikovi razrešitvi s funkcije direktorja toženke in posledičnih registrskih vpisov. Morebitna ugotovitev ničnosti oziroma neveljavnosti odpoklica s funkcije poslovodje še ne predpostavlja samodejne posledice oživitve funkcije poslovodje in tudi ne oživitev delovnega razmerja, ki je prenehalo v povezavi z odpoklicem (prim. VIII Ips 105/2018 in VIII Ips 47/2019). Sodišče prve stopnje je določbo 13. člena ZPP oziroma 21. člena ZDSS-1 nepravilno uporabilo, to pa je imelo vpliv na zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa (prvi odstavek 339. člena ZPP).

13. Pritožbeno sodišče je zato pritožbama strank ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP).

14. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.