Jedro

Kršitve pravil o litispendenci ni mogoče več uveljavljati z izrednimi pravnimi sredstvi, saj se ta vložijo po pravnomočnosti, litispendenca oziroma visečnost pravde pa preneha, ko postane sodba pravnomočna. Od tedaj dalje ne gre več za položaj, ko o isti stvari tečeta dve pravdi, pač pa za položaj, ko teče pravda o stvari, o kateri je že pravnomočno odločeno.

Izrek

Revizija se zavrže v delu, s katerim izpodbija del sodbe, ki se nanaša na plačilo 3.672,18 EUR odškodnine za premoženjsko škodo.

Sicer se revizija zavrne.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni od vročitve te sodne odločbe povrniti stroške odgovora na revizijo v višini 481,50 EUR.

Obrazložitev

1. Tožnica je v tožbi za plačilo 12.026,40 EUR objektivno kumulirala več denarnih tožbenih zahtevkov. Zahtevala je plačilo: - 5.967,30 EUR odškodnine za premoženjsko škodo, nastalo zaradi kršitve najemne pogodbe, tj. toženčevih nedovoljenih posegov in nevzdrževanja najetega poslovnega prostora; - 6.059,10 EUR uporabnine zaradi nemožnosti uporabe protipravno odvzetih premičnih stvari, namenjenih za pridobitno dejavnost. 2. Sodišče prve stopnje je z zamudno sodbo toženca zavezalo k plačilu 9.731,28 EUR (3.672,18 EUR iz naslova odškodnine za premoženjsko škodo in 6.059,10 EUR iz naslova uporabnine) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 1. 2006 do plačila ter k povrnitvi pravdnih stroškov. V presežku za zahtevano plačilo 2.295,11 EUR s pripadki je tožbeni zahtevek zavrnilo.

3. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo toženca in v izpodbijanem obsodilnem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

4. Toženec je zoper to odločitev vložil revizijo iz razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 12. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku. Predlaga ugoditev reviziji, razveljavitev izpodbijanih sodb in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Uveljavlja nepravilno uporabo določil o litispendenci, saj meni, da je v obravnavani zadevi podana litispendenca. Sodišče prve stopnje je izdalo zamudno sodbo ne vedoč, da teče med pravdnima strankama o isti zadevi že pravda I P 1237/06 pred Okrajnim sodiščem v Mariboru. Toženca je zamudna sodba presenetila. Tožbo je res prejel 9. 1. 2007, a nanjo ni bil pozoren, saj je mislil, da gre za isto stvar, zaradi nesreče, ki jo je utrpel 7. 1. 2007, pa je bil še zmeden. Prva tožba je bila vložena 28. 11. 2006, druga tri dni kasneje 2. 12. 2006. Obe uveljavljata popolnoma enak pravni temelj, le višina tožbenega zahtevka je v obravnavani (kasnejši) tožbi višja, zaradi česar se je zadeva obravnavala pred okrožnim sodiščem. Tožnica je torej isto stvar vtoževala tako pred okrajnim kot okrožnim sodiščem, upajoč, da toženec na tožbo ne bo pozoren in nanjo ne bo odreagiral. Njeno ravnanje je zato fraudulozno. Sicer pa bi pritožbene trditve o litispendenci lahko preverilo višje sodišče. Toženec je v pritožbi navedel opravilno številko zadeve, tako da bi sodišče lahko pridobilo in vpogledalo v spis okrajnega sodišča. 5. Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in nasprotni stranki (375. Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 73/07 – ZPP-UPB3, v nadaljevanju ZPP, ki se uporablja na podlagi prvega odstavka 130. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku – ZPP-D, Ur. l. RS, št. 45/08), ki je nanjo odgovorila. V odgovoru predlaga zavrnitev revizije in priznanje stroškov odgovora na revizijo.

O nedovoljenosti dela revizije

6. Tožnica je poleg zahtevka za plačilo uporabnine zaradi nemožnosti uporabe premičnih stvari uveljavljala tudi zahtevek za povrnitev različnih premoženjskih škod, nastalih zaradi kršitve najemne pogodbe, ki pa se opira na različno dejansko in pravno podlago. V takšnem primeru je po določbi drugega odstavka 41. člena ZPP treba dovoljenost revizije presojati za vsak zahtevek ločeno in ne po seštevku vrednosti zahtevkov. Ker je v premoženjskih sporih revizija dovoljena le, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 4.172,92 EUR (drugi odstavek 367. člena ZPP), s sodbo sodišča druge stopnje pa je zahtevku tožnice glede premoženjskih škod pravnomočno ugodeno za znesek 3.672,18 EUR, revizija zoper ta del sodbe ni dovoljena in jo je sodišče zavrglo (377. člen ZPP).

O neutemeljenosti ostalega dela revizije

7. V skladu s prvo točko prvega odstavka 370. člena ZPP se revizija lahko vloži zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena tega zakona, razen (med drugim) če je bilo odločeno o zahtevku, o katerem že teče pravda (12. točka drugega odstavka 339. člena). Toženec z očitkom, da je bilo v postopku odločeno o zahtevku, o katerem že teče pravda pred Okrajnim sodiščem v Mariboru pod opr. št. I P 1237/2006, torej uveljavlja revizijski razlog, zaradi katerega revizije ni dopustno vložiti. Kršitve pravil o litispendenci namreč z izrednimi pravnimi sredstvi ni mogoče več uveljavljati, saj se ta vložijo po pravnomočnosti, litispendenca oziroma visečnost pravde pa preneha, ko postane sodba pravnomočna. Od tedaj dalje ne gre več za položaj, ko o isti stvari tečeta dve pravdi, pač pa za položaj, ko teče pravda o stvari, o kateri je že pravnomočno odločeno (ne bis in idem).

8. Toženec drugih revizijskih razlogov ni uveljavljal, zato je Vrhovno sodišče po uradni dolžnosti opravilo preizkus uporabe materialnega prava (371. člen ZPP). Le-to je bilo z izpodbijano sodbo pravilno uporabljeno, pravilni, natančni in izčrpni razlogi prvostopenjske sodbe, ki jim pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje, pa ne terjajo dopolnitve. Navedeno pomeni, da revizija v tem delu ni utemeljena, zato jo je sodišče na podlagi 378. člena ZPP zavrnilo.

9. Toženec, ki z revizijo ni uspel, mora tožnici povrniti njene stroške odgovora na revizijo (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Stroški, ki obsegajo nagrado odvetniku za sestavo odgovora na revizijo in izdatke v višini 2 %, povečane za davek na dodano vrednost in takso za odgovor na revizijo, znašajo 481,50 EUR (razvidni iz odmere na list. št. 36 spisa).