Jedro

V primerih, ko dolžnik predlog za odlog izvršbe opira na dejstvo vložitve tožbe na ugotovitev neveljavnosti (ničnosti) pravnega posla iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa, na podlagi katerega je bila dovoljena izvršba, in je torej pod vprašaj postavljen tako obstoj upnikove terjatve kot tudi veljavnost izvršilnega naslova, je treba to ustrezno upoštevati tudi pri presoji pogojev za odlog izvršbe. Pri tem je treba tudi upoštevati, da, čeprav mora sodišče na ničnost paziti po uradni dolžnosti (92. člen Obligacijskega zakonika - OZ), izvršilno sodišče, ki ga veže načelo stroge formalne legalitete, morebitne ničnosti pravnega posla iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa ne more presojati v izvršilnem postopku, ampak mora dolžnik v ta namen vložiti tožbo. Sodno varstvo dolžnika je v takem primeru lahko učinkovito in popolno le, če je dolžniku hkrati omogočeno, da v izvršilnem postopku doseže odložitev posega v svoje premoženje do pravnomočne odločitve o ničnostni tožbi in tako prepreči, da bi do realizacije izvršbe prišlo pred zaključkom pravdnega postopka, v katerem izpodbija izvršilni naslov. Pri presoji obstoja pogojev za odlog je v takem primeru zato na mestu milejši pristop.

Še posebej previdna mora biti presoja sodišča v primerih, ko ima izvršba za posledico izgubo doma dolžnika in njegove družine. V teh primerih namreč poseg v premoženje dolžnika ne pomeni le zmanjšanja dolžnikovega premoženja in škoda, ki dolžniku nastane, ni le premoženjske narave, ampak je treba upoštevati tudi pomen, ki ga ima dom za družinsko življenje posameznika. Gre za enega najbolj občutljivih vidikov človekovega življenja, zato je utemeljena ne samo posebna skrbnost, ampak tudi poudarjena vzdržnost (zadržanost) države in s tem sodišča, ko prisilno vanjo posega (tudi ko gre za prisilno izvršbo). Posledice izgube doma, ki se praviloma odražajo na različnih področjih življenja dolžnika in njegove družine, bistveno presegajo zgolj posledice finančne narave, zaradi česar jih, tudi če dolžnik v pravdnem postopku z zahtevkom za uveljavitev ničnosti pravnega posla iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa uspe, po opravljeni prodaji s povrnitvijo celotne kupnine, ki jo je na račun poplačila terjatve prejel upnik, in s plačilom morebitne denarne odškodnine ni mogoče v celoti odpraviti. Zgolj takšno naknadno pravno varstvo dolžnika je zato neustrezno, saj ne omogoča učinkovitega in celovitega varstva pravic dolžnika, katerega obveznost izvira iz pravnega posla, ki zaradi nasprotovanja morali ali prisilnim predpisom že po zakonu ne more imeti pravnih učinkov (86. in 87. člen OZ). V takih primerih je zato treba kot škodo, ki utemeljuje odlog izvršbe, upoštevati že samo izgubo doma, četudi gre za škodo, ki nastane kot neposredna posledica izvršbe.

Izrek

I. Dopolnitev pritožbe se zavrže. II. Pritožba se zavrne in se v ugodilnem delu točke I izreka potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III. Upnica in dolžnica sami krijeta vsaka svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s citiranim sklepom pod točko I izreka delno ugodilo predlogu dolžnice za odlog izvršbe in izvršbo na nepremičnine odložilo do pravnomočne rešitve pravdne zadeve P 301/2020, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani. V preostalem je predlog za odlog zavrnilo. Pod točko II izreka je odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka.

2. Zoper ugodilni del navedenega sklepa (tj. zoper odločitev o odlogu izvršbe na nepremičnine, sprejeto pod točko I izreka) se je po pooblaščencu pravočasno pritožila upnica iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Navedla je, da se ne strinja z zaključkom sodišča prve stopnje, da je dolžnica izkazala pogoj, da bo s takojšnjo izvršbo na nepremičnino utrpela nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo in da je ta škoda večja od tiste, ki zaradi odloga lahko nastane upnici. Menila je, da dolžnica s tožbo na ugotovitev ničnosti notarskega zapisa zgolj podaljšuje in zavlačuje postopek, sodišče pa ji pri tem pomaga. Izpostavila je nizko verjetnost dolžničinega uspeha v pravdi in podala navedbe v smeri podkrepitve svojega stališča o neutemeljenosti dolžničinega tožbenega zahtevka. Menila je, da je odločitev o odlogu tudi v škodo dolžnici, katere dolg se bo zaradi teka zakonskih zamudnih obresti in višanja stroškov postopka povečal. Predlagala je, da se izpodbijani sklep v ugodilnem delu razveljavi, odlog izvršbe odpravi in odredi nadaljevanje postopka izvršbe na nepremičnine, podredno pa, da se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Zahtevala je tudi povrnitev pritožbenih stroškov. 31. 3. 2022 je vložila še dopolnitev pritožbe, h kateri je priložila sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani P 301/2020 z dne 24. 3. 2022, s katero je bil tožbeni zahtevek dolžnice zavrnjen.

3. Dolžnica je v odgovoru na pritožbo navedla, da je uspela izkazati nenadomestljivo oziroma težko nadomestljivo škodo, kajti že sama izguba doma predstavlja tovrstno škodo, upnica pa zaradi začasnega odloga izvršbe na nepremičnino tudi ne bo oškodovana, saj prejema redna mesečna plačila iz naslova rubeža plače in dolžničinih denarnih sredstev pri organizacijah za plačilni promet. Predlagala je zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijanega sklepa ter zahtevala povrnitev stroškov odgovora na pritožbo. V zvezi z dopolnitvijo pritožbe je oporekala njeni pravočasnosti in predlagala njeno zavrženje.

4. Pritožba ni utemeljena, dopolnitev pritožbe pa je prepozna.

**K točki I izreka:**

5. Zoper sklep, izdan na prvi stopnji, je skladno z določbo tretjega odstavka 9. člena ZIZ dovoljena pritožba v osmih dneh od vročitve sklepa, če ni v zakonu drugače določeno. O roku za vložitev pritožbe je bila upnica v pravnem pouku poučena. Upnica je zoper izpodbijani sklep v roku, ki se je iztekel 7. 3. 2022, vložila pritožbo, ne pa tudi dopolnitve pritožbe, ki je bila vložena šele 31. 3. 2022. Po izteku pritožbenega roka vložene dopolnitve pritožbe ni mogoče upoštevati, zato jo je pritožbeno sodišče kot prepozno zavrglo (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

**K točki II izreka:**

6. Sodišče prve stopnje je dolžničinemu predlogu za odlog izvršbe v delu, v katerem se nanaša na izvršbo na nepremičnine, ugodilo na podlagi določb prvega odstavka 71. člena ZIZ. Ta v primerih, določenih v točkah 1 do 12, določa možnost odloga izvršbe na predlog dolžnika, vendar pod pogojem, da dolžnik izkaže za verjetno, da bi s takojšnjo izvršbo pretrpel nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo in da je ta škoda večja od tiste, ki zaradi odloga lahko nastane upniku.

7. Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je dolžnica izkazala obstoj položaja iz 5. točke prvega odstavka 71. člena ZIZ, in sicer vložitev tožbe na neveljavnost (ničnost) pravnega posla iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa, na podlagi katerega je bila dovoljena izvršba.1 Prav tako je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo obstoj drugega pogoja za odlog izvršbe, tj. verjetnost nastanka nenadomestljive ali težko nadomestljive škode, ki je večja od tiste, ki bi zaradi odloga lahko nastala upnici.

8. Neposredno izvršljiv notarski zapis na podlagi 2. točke drugega odstavka 17. člena ZIZ sicer predstavlja izvršilni naslov in ima v tem pogledu enak učinek kot izvršljiva sodna odločba (1. točka drugega odstavka 17. člena ZIZ). Kljub temu pa ni mogoče spregledati, da, drugače kot sodna odločba, notarski zapis ni izdan v sodnem postopku, v katerem bi bila celovito obravnavana vsa dejanska in pravna vprašanja, vključno s presojo morebitne ničnosti pravnega posla, na katero sodišče pazi po uradni dolžnosti, sodna odločba pa bi (lahko) bila preizkušena še pred sodiščem druge stopnje. Kljub varovalkam, ki jih predvideva Zakon o notariatu (ZN), tako ni mogoče izključiti možnosti, da bo v neposredno izvršljivem notarskem zapisu sklenjen ničen pravni posel.2 Če izvršilni postopek teče na podlagi takšnega notarskega zapisa, ima to za posledico, da so vsa izvršilna dejanja opravljena brez podlage v veljavnem izvršilnem naslovu in hkrati, da upnik za prejem dolžnikove izpolnitve nima podlage v veljavnem pravnem poslu.

9. V primerih, ko dolžnik predlog za odlog izvršbe opira na dejstvo vložitve tožbe na ugotovitev neveljavnosti (ničnosti) pravnega posla iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa, na podlagi katerega je bila dovoljena izvršba, in je torej pod vprašaj postavljen tako obstoj upnikove terjatve kot tudi veljavnost izvršilnega naslova, je treba to ustrezno upoštevati tudi pri presoji pogojev za odlog izvršbe. Pri tem je treba tudi upoštevati, da, čeprav mora sodišče na ničnost paziti po uradni dolžnosti (92. člen Obligacijskega zakonika - OZ), izvršilno sodišče, ki ga veže načelo stroge formalne legalitete, morebitne ničnosti pravnega posla iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa ne more presojati v izvršilnem postopku, ampak mora dolžnik v ta namen vložiti tožbo.3 Sodno varstvo dolžnika je v takem primeru lahko učinkovito in popolno le, če je dolžniku hkrati omogočeno, da v izvršilnem postopku doseže odložitev posega v svoje premoženje do pravnomočne odločitve o ničnostni tožbi in tako prepreči, da bi do realizacije izvršbe prišlo pred zaključkom pravdnega postopka, v katerem izpodbija izvršilni naslov.4 Pri presoji obstoja pogojev za odlog je v takem primeru zato na mestu milejši pristop.

10. Še posebej previdna mora biti presoja sodišča v primerih, ko ima izvršba za posledico izgubo doma dolžnika in njegove družine. V teh primerih namreč poseg v premoženje dolžnika ne pomeni le zmanjšanja dolžnikovega premoženja in škoda, ki dolžniku nastane, ni le premoženjske narave, ampak je treba upoštevati tudi pomen, ki ga ima dom za družinsko življenje posameznika. Gre za enega najbolj občutljivih vidikov človekovega življenja, zato je utemeljena ne samo posebna skrbnost, ampak tudi poudarjena vzdržnost (zadržanost) države in s tem sodišča, ko prisilno vanjo posega (tudi ko gre za prisilno izvršbo). Posledice izgube doma, ki se praviloma odražajo na različnih področjih življenja dolžnika in njegove družine, bistveno presegajo zgolj posledice finančne narave, zaradi česar jih, tudi če dolžnik v pravdnem postopku z zahtevkom za uveljavitev ničnosti pravnega posla iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa uspe, po opravljeni prodaji s povrnitvijo celotne kupnine, ki jo je na račun poplačila terjatve prejel upnik, in s plačilom morebitne denarne odškodnine ni mogoče v celoti odpraviti. Zgolj takšno naknadno pravno varstvo dolžnika je zato neustrezno, saj ne omogoča učinkovitega in celovitega varstva pravic dolžnika, katerega obveznost izvira iz pravnega posla, ki zaradi nasprotovanja morali ali prisilnim predpisom že po zakonu ne more imeti pravnih učinkov (86. in 87. člen OZ). V takih primerih je zato treba kot škodo, ki utemeljuje odlog izvršbe, upoštevati že samo izgubo doma, četudi gre za škodo, ki nastane kot neposredna posledica izvršbe.5

11. Upoštevaje navedena izhodišča je sodišče prve stopnje pravilno opravilo tehtanje med posledicami nadaljnje izvršbe na nepremičnino na strani dolžnice in njene družine, ki bo zaradi oprave izvršbe izgubila dom, in posledicami odloga za upnico, katere poplačilo iz kupnine za prodano nepremičnino bo sicer začasno odloženo, vendar pa bo, glede na to, da sodišče prve stopnje ni odložilo tudi izvršbe z drugimi izvršilnimi sredstvi (na plačo in denarna sredstva dolžnice pri organizacijah za plačilni promet), še vedno deležna poplačevanja terjatve v okviru drugih sredstev izvršbe.6 Upnica, katere poplačilo je zavarovano tudi z zastavno pravico na nepremičnini, bo ob morebitnem poznejšem plačilu terjatve iz kupnine za prodano nepremičnino, kot bi ga dosegla, če odloga ne bi bilo, upravičena tudi do plačila zakonskih zamudnih obresti. Upoštevaje navedeno je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je pričakovano oškodovanje upnice manjše kot oškodovanje dolžnice in predlogu za odlog v delu, ki se nanaša na izvršbo na nepremičnino, utemeljeno ugodilo do pravnomočne rešitve pravdne zadeve I P 301/2020. 12. Pravilnosti takšne odločitve sodišča prve stopnje upnica ne more izpodbiti z zatrjevanjem, da je odlog izvršbe dolžnici v škodo, ker se z odlaganjem prodaje nepremičnine in poplačila upnice iz kupnine dolg dolžnice povečuje na račun obresti in stroškov, zaradi česar bo dolžnica ob poznejši prodaji po poplačilu upničine terjatve upravičena do prejema manjšega zneska preostanka kupnine. Zatrjevanih posledic, ki bodo dolžnici sicer res nastale, če v pravdi ne bo uspela, iz razlogov, obrazloženih zgoraj, namreč ni mogoče primerjati z grozečo izgubo doma dolžnice in njene družine, glede katere je vprašljivo, ali zanjo sploh obstaja podlaga v veljavnem izvršilnem naslovu in katere posledice presegajo zgolj posledice finančne narave.

13. V zvezi s pritožbenimi navedbami o slabih izgledih dolžnice za uspeh v pravdi, pritožbeno sodišče še dodaja, da glede na vsebino tožbe, ki jo je dolžnica priložila k predlogu za odlog, in vsebino notarskega zapisa ni mogoče zaključiti, da dolžnica očitno nima možnosti za uspeh v pravdi. Če bi se dolžničine tožbene navedbe o tem, da je bila primorana podpisati pogodbo, iz katere izhaja prejem posojila v višini 50.000,00 EUR, v resnici pa je prejela le 18.600,00 EUR, in da razliko predstavljajo pogodbene obresti, izkazale za resnične, bi namreč lahko bil utemeljen zaključek o obstoju oderuške pogodbe, takšna pogodba pa je v skladu s prvim odstavkom 119. člena OZ nična. Podrobnejša presoja utemeljenosti trditev in dokazov, na katere se v pravdnem postopku opirata stranki, in za katero si v pritožbi prizadeva upnica, pa presega presojo, ki jo v takih primerih ob odločanju o predlogu za odlog opravi izvršilno sodišče in katere namen je preprečiti zastoje v postopku v primerih, ko je očitno, da dolžnica z uveljavljanjem ničnosti ne more uspeti in vložitev ničnostne tožbe očitno predstavlja zgolj manever zavlačevanja postopka.

14. Glede na dejstvo, da je bila v zadevi P 301/2020 že izdana sodba sodišča prve stopnje, pa je tako v primeru, da bo izdana (zavrnilna) sodba potrjena, kot tudi v primeru, da bo sodba spremenjena ali razveljavljena, nenazadnje mogoče pričakovati, da bo o dolžničini tožbi pravnomočno odločeno v razumnem roku, zaradi česar tudi s tega vidika upnica zaradi odloga pri uveljavljanju svoje terjatve (če se bo izkazalo, da pogoji za izvršbo obstajajo) ne bo bistveno prikrajšana.

15. Po obrazloženem in ker tudi kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP, v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ), ni ugotovilo je pritožbeno sodišče pritožbo upnice kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

**K točki III. izreka:**

16. Pritožbeno sodišče je na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ odločilo tudi o stroških postopka s pritožbo. Upnica s pritožbo ni uspela in njeni stroški ne predstavljajo stroškov, ki bi bili potrebni za postopek (peti odstavek 38. člena ZIZ), zato jih mora kriti sama. Prav tako mora svoje pritožbene stroške sama kriti dolžnica, ki z odgovorom na pritožbo in dopolnitev pritožbe ni z ničemer prispevala k rešitvi zadeve na pritožbeni stopnji, zaradi česar tudi njenih stroškov ni mogoče šteti kot potrebnih za postopek in do njihove povrnitve ni upravičena (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Stranki posojilne pogodbe, ki je bila sklenjena v spornem neposredno izvršljivem notarskem zapisu, sta fizični osebi, iz podatkov spisa pa ne izhaja, da bi upnica dolžnici posojilo dala v sklopu opravljanja svojega poklica oziroma poslovne dejavnosti in tega dolžnica tudi ni zatrjevala. Sklenjena posojilna pogodba zato nima narave potrošniške pogodbe in dolžnica v zvezi z njo nima položaja potrošnika v skladu z Zakonu o varstvu potrošnikov (ZVPot) in tudi ne v smislu direktive Sveta EGS z dne 5. 4. 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah št. 93/13. V obravnavani zadevi tako ni pogojev za avtomatični odlog izvršbe na podlagi 3. točke drugega odstavka 71. člena ZIZ v zvezi s petim odstavkom 74. člena ZIZ, ampak je treba pogoje za odlog presojati na podlagi 5. točke prvega odstavka 71. člena ZIZ in opraviti tehtanje med škodo, ki bi brez odloga nastala dolžnici, in škodo, ki bi zaradi odloga nastala upnici. 2 Prim. Igor Vuksanović, Sodišče EU in izvršba na podlagi notarskega zapisa, revija Odvetnik, št. 92, str. 20. 3 Prim. VSRS sklep II Ips 78/2021 z dne 9. 2. 2022, VSRS sklep II IPs 55/2020 z dne 4. 12. 2020. 4 Prim. odločba USRS Up-64/12 -20 z dne 2. 10. 2014. 5 Prim. VSL sklep I Ip 1493/2020 z dne 12. 1. 2021, VSL sklep I Ip 616/2020 z dne 3. 8. 2020, VSL sklep II Ip 2629/2017 z dne 6. 12. 2017; VSM sklep 817/2017 z dne 21. 11. 2017,. 6 Iz podatkov spisa izhaja, da se je izvršba s temi izvršilnimi sredstvi doslej redno izvrševala in je bilo poplačanih že več kot 32.000,00 EUR.