Jedro

Pogoji iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso izpolnjeni.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je odločilo, da mora toženka v celoti odstraniti leseno ograjo med nepremičninama pravdnih strank in ji v bodoče prepovedalo ponovno postavitev lesene ograje. Tožbeni zahtevek, da mora za vsak dan zamude pri odstranitvi plačati znesek v višini 50,00 EUR, je zavrnilo. Presodilo je, da gre za krajevno neobičajno ograjo, ki tožniku odvzema svetlobo, toploto in razgled, kar je nedopustna imisija v smislu 75. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ).

2. Višje sodišče je pritožbo toženke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo toženka vlaga predlog za dopustitev revizije glede naslednjih vprašanj: 1) ali je sodišče pravilno zaključilo, da je protipravnost v civilnopravnem smislu podana tudi v primeru, če ima toženka ustrezna upravna dovoljenja za ograjo in je tožnik že pri sami gradnji (glede na oddaljenost od meje ter tudi dejstva, da kletne prostore uporablja nepravilno za stanovanje) vedel oziroma bi moral vedeti, da bo njegovo bivanje slabše oziroma si je sam s svojimi ravnanji povzročil oteženo uporabo svoje nepremičnine in tako posledično le-to ne more prevaliti na toženo stranko; 2) ali je pravilno stališče sodišča prve in druge stopnje, da se lahko prekomerno vznemirjanje ugotavlja s samim ogledom ali pa je to neprimeren dokaz, zlasti glede na ugovor toženke, ki je zahtevala izvedenca.

4. Predlagateljica se ne strinja s stališčem nižjih sodišč, da pri odločanju o imisijskem varstvu ni pomembno, ali je bil objekt zgrajen v skladu z gradbenim dovoljenjem in drugimi upravnimi predpisi. Poudarja, da gre za drugačno dejansko situacijo kot v zadevi II Ips 451/2009. Utemeljuje, da je njena ograja grajena v skladu z vsemi upravnimi zahtevami, problematična pa je gradnja tožnika, ki od zahtev upravnih organov odstopa. Prav tako tožnikova dejanja slabšajo pogoje za uporabo njegove nepremičnine. Predlagateljica je prepričana, da je z obravnavano odločitvijo sodišče prekomerno poseglo v izvrševanje njene lastninske pravice. Drugo vprašanje utemeljuje s tem, da sodišče za ugotavljanje prekomernih imisij nima potrebnega strokovnega znanja, zato bi moralo imenovati izvedenca, ki bi izdelal natančno primerjavo med količino osončenja, ki bi jo tožnikova hiša dobila brez ograje, in tistim, ki ga dobi sedaj.

5. Predlog ni utemeljen.

6. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena ZPP). Vrhovno sodišče je ugotovilo, da navedeni pogoji za dopustitev revizije niso podani, zato je toženkin predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).