Jedro

Kako ravnati s pritožbo, ki jo vloži poslovno omejeno sposobna oseba? Oseba, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost za nastopanje v sodnih postopkih, ne more oziroma ne sme sama opravljati procesnih dejanj. To izhaja že iz samega bistva (delnega) odvzema poslovne sposobnosti. To bistvo je, da izjava volje, ki jo poda poslovno nesposobna oseba, ne more imeti nikakršnih pravnih posledic.

Izrek

Ugotovi se, da pritožba nima pravnih učinkov.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje tožencema naložilo, da morata v 15 dneh tožnici plačati 48,50 EUR stroškov pravdnega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev dalje.

2. Zoper tak sklep je prvi toženec sam, ne preko stečajnega upravitelja, vložil pritožbo. V njej navaja, da mu sodišče ni nikoli česa vročilo in mu je ta postopek neznan. Dodaja, da ni oziroma ne ve, da je še v postopku osebnega stečaja. Predlaga zavrženje prirejene tožbe tožeče stranke.

3. Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki predlaga njeno zavrženje ali vsaj zavrnitev.

4. Ta pritožba nima pravnih učinkov.

5. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je prvi toženec v postopku osebnega stečaja. Čeprav pritožnik ne ve, da postopek še traja, je tudi višje sodišče z vpogledom v elektronski vpisnik INS ugotovilo, da stečajni postopek St .../2012 še ni zaključen. V skladu z 251. členom Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP)1 je treba stečajnemu dolžniku vsa pisanja v sodnih in drugih postopkih, vročiti preko stečajnega upravitelja. Tako je v tem postopku ravnalo sodišče prve stopnje, ker je očitno ugotovilo, da gre za postopek, za katerega je poslovna (in zato procesna) sposobnost stečajnega dolžnika omejena v smislu 1. točke 1. odstavka 386. člena ZFPPIPP2, ne za kakšnega od tistih, ko ni. Takšno stališče je pravilno, saj je tožeča stranka zahtevala plačilo stroškov stanovanja, ki sodi v zapuščino pritožnikove matere, zaradi česar gre nedvomno za premoženje, ki sodi v stečajno maso (2. točka 1. odstavka 389. člena ZFPPIPP) oziroma s stečajno maso povezane stroške.

6. Vrhovno sodišče Republike Slovenije je ob obravnavanju vloge toženca, ki mu je bila delno odvzeta poslovna sposobnost3, ki jo je vložil sam, ne po zastopniku, navedeno dejstvo razlagalo takole: "Vloga poslovno nesposobne osebe ni niti prepozna niti nepopolna in tudi ne nedovoljena v smislu 4. odstavka 343. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Oseba, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost za nastopanje v sodnih postopkih, ne more oziroma ne sme sama opravljati procesnih dejanj. To izhaja že iz samega bistva (delnega) odvzema poslovne sposobnosti. To bistvo je, da izjava volje, ki jo poda poslovno nesposobna oseba, ne more imeti nikakršnih pravnih posledic. Smiselno enako izhaja tudi iz določbe 2. odstavka 81. člena ZPP, ki sodišču nalaga, naj takšni osebi postavi skrbnika, da bo lahko zanjo opravljal pravdna dejanja. Če pa takšna oseba skrbnika že ima, tedaj ravnanje po 2. odstavku 81. člena ZPP seveda ni več potrebno ter ostane le še dejstvo, da njena lastna ravnanja ne morejo imeti pravnih posledic."

7. Argumentacija s svojo prepričljivostjo zavezuje tudi pritožbeno sodišče, situacija delne omejitve poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika pa je v bistvenih prvinah primerljiva z zgoraj opisano. Zato je višje sodišče ravnalo enako kot Vrhovno sodišče Republike Slovenije in je ob odsotnosti izrecne ureditve, kako ravnati s pritožbo, ki jo vloži poslovno omejeno sposobna oseba, in ob pravnem dejstvu, da taka vloga ne more imeti nikakršnih pravnih učinkov in je torej neupoštevna, izdalo pričujoči ugotovitveni sklep. Ob tem pritožbeno sodišče še dodaja, da stečajni upravitelj, ki mu je bil sklep pravilno vročen, pritožbe ni vložil. 1 Ta se na podlagi 383. člena ZFPPIPP v postopku osebnega stečaja uporablja smiselno, kar pomeni v povezavi z določbo 386. člena ZFPPIPP in drugimi iz 5.11. oddelka ZFPPIPP. 2 Ker postopek vpliva na obseg stečajne mase. 3 II DoR 341/2015 dne 7. 1. 2016.