Jedro

Upnik ima pravico, da uveljavi in tudi prisilno izterja priznanje statusa zavarovanca, za čas, ko ni bil obvezno zavarovan na nobeni pravni podlagi, če je s pravnomočno sodbo ugotovljeno, da je v tem času pravna podlaga obstajala, prijave v zavarovanje pa ni bilo. Prav to (vpis delovne dobe v delovno knjižico, ki ga je s spremembo delovnopravne zakonodaje nadomestil vpis v matično evidenco zavarovancev pri Zavodu) je bilo dolžniku za upnika s pravnomočno sodbo tudi naloženo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Stranki krijeta sami svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor dolžnika z dne 2. 12. 2013 (I. točka izreka) ter dolžniku naložilo, da je dolžan upniku v 8 dneh povrniti 22,70 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov (stroškov odgovora na ugovor) v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2. Zoper tako prvostopno odločitev se po svojem pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov pravočasno pritožuje dolžnik. Ponavlja svoje ugovorne navedbe, da zahtevek upnika iz predloga za izvršbo ni utemeljen, saj so podani razlogi, ki preprečujejo izvršbo. Upnik je namreč po mnenju pritožnika jasno izrazil voljo, da se ne vrne v delovno razmerje oz. da ne želi vpisa v evidenco. Dolžnik je izvršil obveznosti, ki so mu bile naložene s pravnomočno in izvršljivo sodbo Delovnega sodišča v Mariboru Pd 829/2008 z dne 18. 1. 2011, vendar pa upnika za obdobje od 24. 11. 2009 do 10. 2. 2013 iz objektivnih razlogov izključno na strani upnika kot delavca ni mogel prijaviti v matično evidenco zavarovancev pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju Zavod), ker je imel le-ta v navedenem obdobju status upokojenca in je bil uživalec pokojnine, tega statusa pa ni želel spremeniti. Upnik v navedenem obdobju ni izpolnjeval nobenega od zakonskih pogojev za vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, status upokojenca je zamrznil šele v letu 2013, na podlagi česar ga je dolžnik takoj prijavil v obvezno zavarovanje. Po prepričanju pritožnika je v obravnavani zadevi podan ugovorni razlog iz 8. točke prvega odstavka 55. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), saj je terjatev prenehala na podlagi dejstva, ki je nastopilo po izvršljivosti odločbe - upnik se je zahtevku odpovedal. Prvostopno sodišče naj bi v izpodbijanem sklepu tudi zmotno uporabilo materialno pravo, ko je presodilo, da lahko upnik za zgoraj navedeno obdobje, v katerem je bil na podlagi pravnomočne odločbe Zavoda upokojen in uživalec pokojnine, zahteva vpis v evidenco oz. priznanje delovnega razmerja, s čimer je prvostopno sodišče po mnenju pritožnika poseglo v pravnomočno odločbo Zavoda, s tem pa odločilo v zadevi, ki ne spada v sodno pristojnost. Poleg tega do izdaje izpodbijanega sklepa ni bil izdan sklep o izvršbi za izterjavo plač in prispevkov za navedeno obdobje, kar je v skladu s pojasnili Zavoda predpogoj za vpis v evidenco. Napačno naj bi bilo tudi prvostopno stališče, da je dolžnik ugovor nemogoče izpolnitve terjatve po 8. odstavku 55. člena ZIZ podal prepozno, ker bi to lahko uveljavljal že v postopku pred delovnim sodiščem. Dolžnik namreč ni mogel predvideti, da upnik ne bo pripravljen zamrzniti statusa upokojenca, sicer pa upnik v tožbi niti ni navajal, da je upokojen. Pritožnik kot nepravilno graja prvostopno stališče, da bi dolžnik lahko samo v delovnopravnem sporu uveljavljal ugovor, da je delavec - upnik zaposlen drugje oz. upokojen. V okviru pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava pritožnik še izpostavlja, da je prvostopno sodišče svojo odločitev oprlo na neobstoječo pravno podlago - na zakone, ki v spornem obdobju niso več veljali, s čimer je zagrešilo tudi bistveno kršitev procesnih določb v smislu pomanjkanja razlogov o odločilnih dejstvih in nejasnosti ter nasprotij v razlogih. Ker prvostopno sodišče ni zaslišalo s strani dolžnika predlaganih prič, je ostalo po mnenju pritožnika dejansko stanje zmotno in nepopolno ugotovljeno, dolžniku pa ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Prav tako naj bi bila dolžniku odvzeta možnost, da se opredeli do dela procesne dokumentacije (predloga za izvršbo, ki naj bi ga upnik vložil dne 4. 9. 2014, in je bil dolžniku vročen šele z izpodbijanim sklepom). Pritožnik predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in izvršilni postopek ustavi. Priglaša pritožbene stroške.

3. V pravočasnem odgovoru na pritožbo se upnik zavzema za njeno zavrnitev in potrditev izpodbijanega prvostopnega sklepa. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje ob uradnem preizkusu zadeve po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) ter v okviru v pritožbi uveljavljanih pritožbenih razlogov ugotavlja in zaključuje, da sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni zagrešilo po uradni dolžnosti upoštevnih niti v pritožbi uveljavljanih bistvenih kršitev procesnih določb ter je pravilno uporabilo materialno pravo.

6. S sodbo Delovnega sodišča v Mariboru Pd 829/2008 z dne 18. 1. 2011, ki predstavlja izvršilni naslov v obravnavani zadevi, je bilo ugotovljeno, da je nezakonita izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je dolžnik (oz. njegov pravni prednik) dne 18. 6. 2008 vročil upniku, zato je dolžnik dolžan upnika pozvati nazaj na delo ter mu za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja vpisati delovno dobo v delovno knjižico (kakor mu tudi za to obdobje obračunati mesečna nadomestila plače, plačati davke in prispevke in izplačati neto nadomestila plače). V tem postopku uveljavljana dolžnikova obveznost izpolnitve nedenarne terjatve - prijave upnika v matično evidenco zavarovancev pri Zavodu (za pokojninsko in invalidsko zavarovanje)(1) za obdobje od 24. 11. 2009 do 10. 2. 2013 temelji na zgoraj navedenem izvršilnem naslovu, na katerega je sodišče v izvršilnem postopku v skladu z načelom stroge formalne legalitete vezano, kot je pravilno zaključilo že sodišče prve stopnje. Povsem sprejemljivo je tudi prvostopno stališče, da bi dolžnik dejstva o upnikovem statusu upokojenca v obdobju že od 24. 11. 2009 naprej lahko (in moral) uveljavljati že v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov, ki je bil izdan šele 18. 1. 2011. Neutemeljena je pritožbena graja, da dolžnik v delovnopravnem sporu ni imel možnosti ugotavljati, ali je delavec (upnik) upokojen, saj bi v tej smeri lahko predlagal tudi uradne poizvedbe, ki so bile nenazadnje na predlog dolžnika opravljene tudi v obravnavani izvršilni zadevi. Sicer pa je sodišče prve stopnje relevantne ugovorne navedbe dolžnika tudi nadalje vsebinsko presojalo, kot bo še obrazloženo v nadaljevanju.

7. Dolžnik se je izvršbi, dovoljeni na podlagi zgoraj navedenega izvršilnega naslova, v obravnavani zadevi zoperstavljal z ugovornimi navedbami o nemožnosti izpolnitve upnikove nedenarne terjatve, ker je imel upnik v uveljavljanem obdobju že status upokojenca in je bil uživalec pokojnine. Prvostopno sodišče je dolžnikov ugovor v tej smeri z izpodbijanim sklepom po presoji sodišča druge stopnje povsem utemeljeno zavrnilo in svojo odločitev dovolj izčrpno obrazložilo. Pri tem se je pravilno oprlo na določbe Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ-1), veljavnega v obdobju, glede katerega se zahteva prijava upnika v matično evidenco zavarovancev pri Zavodu (2) le da ga je očitno pomotoma nekoliko napačno poimenovalo (ZPIZ namesto pravilno ZPIZ-1). Pravilno je izpostavilo 13. člen ZPIZ-1, v skladu s katerim se med drugim obvezno zavarujejo delavci, zaposleni na območju Republike Slovenije. Delovno razmerje je torej tisto pravno razmerje, ki je podlaga za obvezno zavarovanje. Na podlagi tega pravnega razmerja v skladu z drugim in tretjim odstavkom 7. člena ZPIZ-1 nastane zavarovalno razmerje. V skladu z navedeno zakonsko določbo zavarovalno razmerje nastane na podlagi zakona z vzpostavitvijo pravnega razmerja, ki je podlaga za obvezno zavarovanje (v konkretnem primeru torej delovnega razmerja), nastanek tega pravnega razmerja pa mora sporočiti delodajalec ali drug zavezanec za prijavo nosilcu zavarovanja z obvezno prijavo v zavarovanje. Po Zakonu o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (v nadaljevanju ZMEPIZ)(3), veljavnem v relevantnem obdobju, na katerega je svojo odločitev pravilno oprlo že sodišče prve stopnje, ima lastnost zavarovanca po tem zakonu vsaka fizična oseba, ki izpolnjuje pogoje za zavarovanje po ZPIZ-1 in je prijavljena v zavarovanje (prvi odstavek 46. člena ZMEPIZ). Za upnika je bil dolžan na podlagi prvega odstavka 23. člena ZMEPIZ vložiti prijavo delodajalec (torej v obravnavani zadev dolžnik), ki je v skladu s prvim odstavkom 26. člena istega zakona med drugim dolžan vložiti prijavo v zavarovanje za vsakega novega zaposlenega delavca, odjavo iz zavarovanja za vsakega delavca, ki mu preneha delovno razmerje, in prijavo sprememb med zavarovanjem za vsakega delavca.(4)

8. Ker je bilo z zgoraj izpostavljenim izvršilnim naslovom za upnika delovno razmerje v relevantnem obdobju (od 24. 11. 2009 do 10. 2. 2013) s pravnomočno sodbo vzpostavljeno, bi ga moral dolžnik v skladu z navedenimi določbami ZPIZ-1 in ZMEPIZ za navedeno obdobje tudi prijaviti v matično evidenco zavarovancev pri Zavodu, s čimer bi izpolnil svojo zakonsko obveznost prijave sprememb med zavarovanjem. To mu je bilo tudi naloženo s pravnomočnim izvršilnim naslovom, ki je podlaga obravnavane izvršbe. Neutemeljene so v pritožbi ponovljene ugovorne navedbe, da naj taka prijava ne bi bila mogoča, ker je imel upnik v navedenem obdobju status upokojenca, ki se mu ni hotel (vnajprej) odpovedati oz. ga prekiniti. Upokojitev po določbah ZPIZ-1 ni pravno razmerje, na podlagi katerega bi prišlo do vzpostavitve zavarovalnega razmerja, v času upokojitve tako upnik ni bil obvezno zavarovan. V skladu s 178. členom ZPIZ-1, ki ga je po presoji sodišča druge stopnje mogoče analogno uporabiti v obravnavani zadevi, uživalec pokojnine, ki ponovno sklene delovno razmerje, pridobi lastnost zavarovanca in ponovno vstopi v zavarovanje, ki je obvezno za vse delavce, zaposlene na območju RS, v tem času se mu pokojnina ne izplačuje. Upnik ima tako pravico, da uveljavi in tudi prisilno izterja priznanje statusa zavarovanca, za čas, ko ni bil obvezno zavarovan na nobeni pravni podlagi, če je s pravnomočno sodbo ugotovljeno, da je v tem času pravna podlaga obstajala, prijave v zavarovanje pa ni bilo. Prav to (vpis delovne dobe v delovno knjižico, ki ga je s spremembo delovnopravne zakonodaje nadomestil vpis v matično evidenco zavarovancev pri Zavodu) je bilo dolžniku za upnika s pravnomočno sodbo tudi naloženo. V zvezi s pritožbenim vztrajanjem, da izpolnitev te obveznosti ni bila mogoča zaradi upnikovega statusa upokojenca, sodišče druge stopnje dodaja, da je v skladu s 43. členom ZMEPIZ mogoča tudi naknadna sprememba podatkov, vnesenih v matično evidenco, na podlagi prijave o spremembi podatkov. Postopek za ugotavljanje lastnosti zavarovanca pa se lahko v skladu s 50. členom ZMEPIZ začne (tudi) na predlog delodajalca. Kako bo dolžnikova izvršitev s pravnomočno sodbo mu naložene obveznosti (ki je po vsem obrazloženem mogoča in izvršljiva, upnik se ji tudi ni odpovedal, kot zmotno navaja pritožba), sama po sebi vplivala na upnikov že pridobljeni status upokojenca, pa ni težava, s katero bi se moral obremenjevati dolžnik, temveč se bo reševala v okviru ustreznih postopkov s strani pristojnih služb (pristojnih območnih enot Zavoda).

9. Zgoraj obrazloženo izhaja tudi iz pojasnil Zavoda, ki jih je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi pridobilo med drugim na predlog dolžnika za poizvedbe v tej smeri, ter na podlagi le-teh pravilno zaključilo, da je upniku mogoče urediti obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz naslova delovnega razmerja tudi za nazaj na podlagi zahteve za ugotovitev lastnosti zavarovanca, o kateri odloča pristojna območna enota Zavoda. V tem postopku mora delodajalec predložiti dokazila o plačilu plač in prispevkov, v kolikor pa delodajalec tega ne stori, je dolžan zavarovanec predložiti dokazila o vloženi izvršbi za prisilno izterjavo navedenih denarnih terjatev. Taka dokazila je upnik v obravnavani zadevi predložil in so bila dolžniku tudi vročena (sicer šele hkrati z izpodbijanim sklepom). Sicer pa bo lahko (oz. moral) v postopku izvršitve obravnavane nedenarne terjatve (prijave v matično evidenco zavarovancev pri Zavodu) glede na pojasnila Zavoda dolžnik tudi sam predložil dokazila o plačilu nadomestil plač in prispevkov (kar mu je bilo naloženo v III. točki izvršilnega naslova, ki sicer ni predmet izvršitve v obravnavani zadevi), s čimer glede na pojasnila Zavoda le-ta pogojuje dolžniku naloženi vpis upnika v matično evidenco zavarovancev.

10. Ker je po vsem obrazloženem sodišče prve stopnje pravilno odgovorilo na ugovorne navedbe dolžnika o nemožnosti izpolnitve z izvršilnim naslovom mu naložene nedenarne terjatve, pri čemer je šlo predvsem za pravno vprašanje, je tudi povsem utemeljeno zavrnilo po dolžniku predlagane dokaze (zaslišanje prič), katerih izvedba po pravilni presoji sodišča prve stopnje ne bi mogla vplivati na sprejeto prvostopno odločitev. S tako odločitvijo sodišče prve stopnje ni zagrešilo v pritožbi uveljavljane bistvene kršitve procesnih določb niti zmotne oz. nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

11. Vse navedeno je v skladu z 2. točko 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ narekovalo zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijanega prvostopnega sklepa v celoti, vključno z v II. točki izreka vsebovano stroškovno odločitvijo, katere pravilnost je ob odsotnosti izrecne pritožbene graje v tej smeri sodišče druge stopnje preverilo le v okviru uradnega preizkusa.

12. Ker dolžnik s pritožbo ni uspel, krije v skladu s prvim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona in 15. členom ZIZ sam svoje stroške pritožbenega postopka. Stroški odgovora na pritožbo pa v skladu s prvim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 155. člena istega zakona in 15. členom ZIZ bremenijo upnika (nepotrebni stroški).

Op. št. (1): S 1. 1. 2009 so bile s spremembo delovnopravne zakonodaje delovne knjižice ukinjene, nadomestili pa so jih vpisi podatkov o obdobjih zavarovanja v matične evidence zavarovancev pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Op. št. (2): ZPIZ-1 je bil uveljavljen s 1. 1. 2000 in je veljal vse do uveljavitve ZPIZ-2 dne 1. 1. 2013. Op. št. (3): Ur. l. RS št. 82/2000 in nasl. Ta zakon je veljal od 1.9.2000 do uveljavitve ZMEPIZ-1 s 1.1.2014. Op. št. (4): Tako tudi Sodba VS RS VIII Ips 322/2008 z dne 8. 3. 2010.