Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSK sodba Cp 618/2009

ECLI:SI:VSKP:2009:CP.618.2009 Civilni oddelek

aktivna legitimacija pooblastilo odvetniku univerzalno pravno nasledstvo odvetniške družbe
Višje sodišče v Kopru
1. september 2009

Povzetek

Sodba se osredotoča na vprašanje univerzalnega pravnega nasledstva in aktivne legitimacije tožeče stranke v zvezi s terjatvijo, ki izhaja iz storitev, opravljenih s strani odvetnika F. M. pred ustanovitvijo odvetniške družbe. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožeča stranka ni izkazala univerzalnega pravnega nasledstva, saj Zakon o odvetništvu in Zakon o gospodarskih družbah ne predvidevata, da bi odvetniška družba postala univerzalni pravni naslednik odvetnika. Sodišče zavrača tožbeni zahtevek in odloča, da tožeča stranka sama krije svoje stroške postopka.
  • Univerzalno pravno nasledstvoAli je tožeča stranka pravna naslednica odvetnika F. M. glede terjatve po računu, ki ga je izstavila odvetniška družba?
  • Aktivna legitimacijaAli je tožeča stranka aktivno legitimirana za uveljavljanje terjatve, ki izhaja iz storitev, opravljenih pred ustanovitvijo odvetniške družbe?
  • Pogodba o pravni pomočiAli je bila pogodba o pravni pomoči med tožencem in odvetnikom M. veljavna, kljub temu da ni bila sklenjena v pisni obliki?
  • Zloraba pravicAli je tožeča stranka zlorabila pravice, ker je v postopku zastopalo več odvetnikov?
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Ker je storitev opravil odvetnik, račun pa izstavila družba (torej druga oseba), je sporno vprašanje, ali je tožeča stranka glede terjatve po računu pravna naslednica odvetnika. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožeča stranka univerzalnega pravnega nasledstva ni izkazala. Zakon o odvetništvu nima določbe o tem, da je odvetniška družba, v kateri je družbenik odvetnik, ki je bil pred ustanovitvijo družbe samostojni odvetnik, univerzalni pravni naslednik takega odvetnika. Po 36. členu ZOdv se za ustanovitev in poslovanje odvetniških družb uporabljajo predpisi o gospodarskih družbah, če ni s tem zakonom drugače določeno. Po zakonu o gospodarskih družbah (ZGD) se lahko gospodarske družbe ustanovijo na več načinov, najbolj običajen je, da se gospodarska družba ustanovi na novo (in ni v razmerju univerzalnega pravnega nasledstva do ustanoviteljev), lahko pa gre za združitev, delitev ali za preoblikovanje. ZGD pri slednjih določa univerzalno pravno nasledstvo. Da je šlo za tak način ustanovitve, katerega pravna posledica je univerzalno pravno nasledstvo, bi morala tožeča stranka dokazati.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da pravilno glasi: „Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr.št. VL, z dne 23. maja 2008, se razveljavi v prvem in tretjem odstavku in se tožbeni zahtevek, da mora tožena stranka plačati tožeči stranki 985,39 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8.2.2008 dalje, zavrne“.

Tožeča stranka sama krije svoje stroške izvršilnega in pravdnega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je Okrajno sodišče v Postojni obdržalo v veljavi sklep o izvršbi VL z dne 23.5.2008 in naložilo toženi stranki plačilo pravdnih stroškov. Iz razlogov sodbe izhaja, da je tožeča stranka aktivno legitimirana kot univerzalna pravna naslednica, da je njen pravni prednik opravil zaračunane storitve in da tožena stranka ni dokazala drugačnega dogovora o plačilu.

Zoper sodbo se pritožuje toženec in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sodbo spremeni, tako da zahtevek zavrne.

Ugotovitev sodišča, da je tožeča stranka univerzalni pravni naslednik odvetnika F. M., nima podlage v nobenem predpisu, saj takega nasledstva ne določa niti Zakon o odvetništvu niti Zakon o gospodarskih družbah.

Pritožnik je že ves čas pojasnjeval, da se je za pravno pomoč odvetnika M. odločil prav zato, ker so mu znanci povedali, da se stroški obračunajo tako, da odvetnik dobi določen odstotek od dobljene odškodnine, če pa stranka v pravdi ne uspe, ji tudi ni treba plačati. Pisnega dogovora res ni bilo, vendar se toženec sprašuje, zakaj mora on nositi posledice, če je prava neuka stranka, odvetnik, ki mu ni povedal, da mora biti dogovor pismen, pa ima torej škarje in platno. Glede obsežnih in konkretiziranih razlogov o realiziranem dogovoru med tožencem in odvetnikom sodba nima razlogov. 58. člen Obligacijskega zakonika namreč določa, da je pogodba veljavna, četudi ni bila sklenjena v pisni obliki, če je bila v pretežnem delu realizirana, razen če iz namena predpisane oblike ne izhaja kaj drugega. Ni dvoma, da je pisnost pogodbe med odvetnikom in stranko določena zaradi zaščite šibkejše stranke in ne odvetnika. Sodba nima razlogov o tem, da je sklepanje takih dogovorov splošna praksa. Sodba se napačno sklicuje na 779. člen OZ, saj ne gre za obligacijo prizadevanja, ampak za obligacijo uspeha. Splošno znano je, da je bil odvetnik M. „vedno navajen, da je plačan po uspehu, in ne na to, da je plačan tako, kot določa tarifa“. Odločitev sodišča temelji tudi na ugotovitvi, da ni bil dogovorjen odstotek nagrade od izterjane odškodnini. Taka ugotovitev je v nasprotju z razpravnim načelom, saj tega ni zatrjevala nobena od strank.

Sodišče ni upoštevalo toženčeve vloge z dne 2.2.2009 in je pri tem spregledalo, da toženec ni bil opozorjen, da postopek teče po pravilih za spor majhne vrednosti. Prekluzija ne more učinkovati, če sodišče samo tega ne spoštuje. Zato je bila tožencu odvzeta pravica do izjave v postopku, kar je absolutna bistvena kršitev postopka.

Posebno poglavje je zastopanje tožene stranke in s tem povezane stroškovne odločitve. Že v ugovoru je toženec opozoril, da gre za zlorabo pravic, saj tožečo stranko sestavljajo štirje eminentni odvetniki. Tako zlorabo pravic bi sodišče moralo preprečiti, taki stroški niso potrebni stroški postopka po 155. členu ZPP. Kontradiktorna je odločitev sodišča, da je priznalo stroške izvršilnega postopka, ko se je odvetniška družba zastopala še sama. Zlorabe ni mogoče temeljiti na dejstvu obstoja pravice, ki je zlorabljena. Tudi glede tega je sodba zgrešena.

V odgovoru na pritožbo je tožeča stranka v zvezi z aktivno legitimacijo navajala, da Zakon o odvetništvu omogoča, da odvetniki opravljajo svoj poklic tudi v odvetniški družbi. Odvetnik zasebnik torej lahko ustanovi novo odvetniško družbo ali pa se statusno preoblikuje tako, da po poti univerzalnega pravnega nasledstva prenese svoje pravice in obveznosti na novoustanovljeno odvetniško družbo. Slednji način je ubral odvetnik M. in o navedenem priča obvestilo Odvetniške zbornice, kot tudi izpis iz sodnega registra. Z dnem statusnega preoblikovanja, torej z dnem 31.12.2006, ko je odvetnik F. M. prenehal s samostojnim odvetništvom in začel poslovati kot odvetnik – družbenik v odvetniški družbi M. o.p., d.n.o., lahko govorimo o univerzalnem pravnem nasledstvu. Tožeča stranka je prerekala tudi ostale tožbene navedbe in predlagala zavrnitev pritožbe in priglasila stroške.

Pritožba je utemeljena.

Iz razlogov izpodbijane sodbe izhajajo naslednja dejstva (ki za stranki niso sporna): toženec je za zastopanje v pravdi, v kateri je zahteval plačilo odškodnine (opr.št. P 1 Okrajnega sodišča v Postojni), pooblastil odvetnika F. M.. Zadnja storitev, ki jo je odvetnik za toženca opravil v tej zadevi, je bila sestava pritožbe 6.6.2006. Dne 31.12.2006 je odvetnik F. M. prenehal s samostojnim odvetništvom in s 1.1.2007 pričel poslovati kot odvetnik – družbenik v odvetniški družbi M. o.p. d.n.o.. Po zavrnitvi pritožbe v zadevi P1 je odvetniška družba M. o.p. d.n.o. 30.1.2008 toženi stranki izstavila specificiran račun za opravljene storitve v pravdni zadevi P1. Ker je storitev opravil odvetnik, račun pa izstavila družba (torej druga oseba), je sporno vprašanje, ali je tožeča stranka glede terjatve po računu pravna naslednica odvetnika F. M.. Na ugovor toženca je tožeča stranka odgovorila le, da je univerzalna pravna naslednica odvetnika F. M. (in pri tem vztraja tudi še v odgovoru na pritožbo). Pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožeča stranka univerzalnega pravnega nasledstva ni izkazala. Zakon o odvetništvu (ZOdv) nima določbe o tem, da je odvetniška družba, v kateri je družbenik odvetnik, ki je bil pred ustanovitvijo družbe samostojni odvetnik, univerzalni pravni naslednik takega odvetnika. Po 36. členu ZOdv se za ustanovitev in poslovanje odvetniških družb uporabljajo predpisi o gospodarskih družbah, če ni s tem zakonom drugače določeno (o pravnem nasledstvu v ZOdv, kot rečeno, ni določb). Po zakonu o gospodarskih družbah (ZGD) se lahko gospodarske družbe ustanovijo na več načinov, najbolj običajen je, da se gospodarska družba ustanovi na novo (in ni v razmerju univerzalnega pravnega nasledstva do ustanoviteljev), lahko pa gre za združitev, delitev ali za preoblikovanje. ZGD pri slednjih določa univerzalno pravno nasledstvo (na primer statusno preoblikovanje samostojnega podjetnika po 667. členu ZGD ali pripojitve po 591. členu ZGD).

Da je šlo za tak način ustanovitve, katerega pravna posledica je univerzalno pravno nasledstvo, bi morala tožeča stranka dokazati. V dokaz svojim trditvam o univerzalnem pravnem nasledstvu je tožeča stranka predložila že zgoraj citirani dopis Odvetniške zbornice in izpisek iz sodnega registra. Dopis Odvetniške zbornice pomeni le, da je odvetnik M. od 31.12.2006 dalje svojo dejavnost opravljal kot odvetnik družbenik (storitve, ki so predmet spornega računa, pa so bile opravljene pred tem datumom), iz izpiska iz sodnega registra pa izhaja, da je v sodni register vpisana Odvetniška družba M., Z., R. o.p., d.n.o. in da so njeni ustanovitelji F. M., F. R. in D. Z. (niti ne odvetniki). Iz predloženih dokazov torej ne izhaja, da bi šlo za tak način ustanovitve družbe, ko družba postane univerzalni pravni naslednik ustanoviteljev.

V odgovoru na pritožbo tožeča stranka sicer navaja, da je pri ustanovitvi družbe šlo za statusno preoblikovanje na način, da je odvetnik prenesel svoje pravice in obveznosti na novoustanovljeno odvetniško družbo, vendar so te navedbe prepozne, poleg tega pa tak način ustanovitve, kot zgoraj pojasnjeno, iz predloženih dokazov ne izhaja.

Zaključek sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka glede sporne terjatve pravni naslednik odvetnika M., je zato napačen. Tožeča stranka za terjatev, ki jo vtožuje, ni aktivno legitimirana in bi moralo sodišče ob pravilni uporabi materialnega prava zahtevek zavrniti. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo, tako da je zahtevek zavrnilo (peta alinea 358. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP). Ker je pritožbi ugodilo že iz opisanih razlogov, se pritožbenemu sodišču do ostalih pritožbenih navedb ni bilo treba opredeliti.

Zaradi zavrnitve zahtevka je bilo treba spremeniti tudi odločitev o stroških postopka. Toženec, ki je v pravdi zmagal, stroškov ni priglasil, prav tako ni priglasil stroškov pritožbenega postopka. Pritožbeno sodišče je zato odločilo le, da mora tožeča stranka sama nositi svoje stroške postopka (izvršilnega in pravdnega, vključno s stroški pritožbenega postopka).

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia