Jedro

Razpolaganje s "finančnim premoženjem" poslovnega subjekta pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava izrecno ureja v zvezi s finančnimi pogodbami DUTB le njene pogodbe glede prevzema terjatev med DUTB in navedenimi bankami, kjer kot prosto dostopne informacije javnega značaja določa le podatek o firmi in sedežu banke in neplačnika ter končno bruto izpostavljenost do posameznega neplačnika na dan prenosa na DUTB.

Ker so tožnice v zvezi s pogodbami med navedenimi bankami in DUTB o posameznih cenah prenesenih terjatev, deležev in delnic zahtevale informacije o razpolaganju s finančnim premoženjem DUTB, kar pa ni prosto dostopna informacija javnega značaja, je toženka pravilno odločila, da mora DUTB prikriti na kopijah zahtevanih pogodb o izvajanju ukrepov za krepitev stabilnosti banke s prilogami, sklenjenih med naštetimi bankami in DUTB, informacije glede podatkov, ki predstavljajo posamezne cene prenesenih terjatev, deležev oziroma delnci.

V konkretni zadevi so pravilna materialnopravna podlaga 1a., 4a. ter 6a. člen ZDIJZ (Ki dovoljuje dostop do v njej navedenih informacij ne glede na določbo prvega odstavka 6. člena ZDIJZ), zato izjema dostopa zaradi poslovne skrivnosti ne pride v poštev za presojo poslovne skrivnosti v zvezi z informacijami javnega značaja.

Tožnice zahtevajo informacije o nadaljni prodaji terjatev, deležev ali delnic DUTB kupcem, ki ne predstavlja informacije javnega značaja. Ne gre za pogodbe v zvezi s "finančnim premoženjem" DUTB, ki bi bila po petem odstavku 6a. člena informacija javnega značaja.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Prosilke (tožnice v tem postopku) so z vlogo z dne 27. 7. 2016 od Družbe za upravljanje terjatev bank, d.d., Ljubljana (stranka z interesom v tem postopku; v nadaljevanju DUTB) zahtevale podatke o višini cen za posamezne terjatve, deleže in delnice, ki so bili predmet pogodbe o izvajanju ukrepov za krepitev stabilnosti banke, ki sta jo sklenili DUTB in banke: A., d.d., (stranka z interesom v tem postopku; v nadaljevanju A.), B., d.d., v nadaljevanju B.), C., d.d., v nadaljevanju C.1), D., d.d., (v nadaljevanju D.)2, E., d.d., (v nadaljevanju E.)3, F., d.d., (v nadaljevanju F.)4, torej posameznih cen, po katerih so bile posamezne terjatve, deleži in delnice preneseni s teh bank na DUTB. Zahtevale so tudi celotno besedilo pogodb o prenosu teh terjatev s prilogami. Prav tako so zahtevale informacije, če je DUTB s temi terjatvami, deleži ali delnicami, ki jih je od navedenih bank prevzela s pogodbami o izvajanju ukrepov za krepitev stabilnosti banke, naknadno razpolagala, tudi informacije o prodaji teh terjatev, deležev in delnic, in sicer pogodbe o njihovi prodaji, vključno s podatki o pogodbeni vrednosti oziroma o cenah, po katerih je DUTB odsvojila posamezno od teh terjatev, deležev ali delnic.

2. Kot podlago za posredovanje informacij so tožnice navajale, da je DUTB skladno s la. členom Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (v nadaljevanju ZDIJZ) kot gospodarska družba v neposredni ali posredni večinski lasti oseb javnega prava vsakomur dolžna omogočiti prost dostop in ponovno uporabo informacij, s katerimi razpolaga. DUTB je sicer na podlagi 10a. člena ZDIJZ že javno na svoji spletni strani objavila iz pogodb o prevzemu terjatev med njo in navedenimi bankami firmo in sedež banke in neplačnika ter končno bruto izpostavljenost do posameznega neplačnika na dan prenosa na DUTB.5 Tožnice pa so zahtevale še v prejšnjem odstavku obrazložitve navedene dodatne informacije, ki niso bile javno objavljene s strani DUTB. Tožnice so se sklicevale še na 4a. in 6a. člen ZDIJZ, skladno s katerima je informacija javnega značaja poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, kamor spada tudi DUTB, med drugim tudi informacija iz sklenjenega pravnega posla, ki se nanaša na pridobivanje, razpolaganje in upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta. Prav tako se, ne glede na izjeme, določene v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ, dostop do zahtevane informacije javnega značaja poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava dovoli, če gre za - med drugim - osnovne podatke o sklenjenih pravnih poslih v zvezi s pridobivanjem, razpolaganjem ali upravljanjem s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta, in sicer podatki o: (i) vrsti posla, (ii) pogodbenem partnerju, (iii) pogodbeni vrednosti in višini posameznih izplačil, (iv) datumu in trajanju posla in (v) enakih podatkih iz aneksa k pogodbi. Menijo, da pravni posel, s katerim so bile terjatve zadevnih bank skladno s tretjim odstavkom 1 a. člena ZDIJZ prenesene na DUTB, predstavlja pravni posel v smislu prvega odstavka 6a. člena ZDIJZ, tj. pravni posel o sklenjenem pravnem poslu poslovnega subjekta pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava (DUTB) v zvezi s pridobivanjem, razpolaganjem ali upravljanjem s stvarnim premoženjem tega subjekta. Na podlagi prvega odstavka 6a. člena ZDIJZ imajo zato pravico do dostopa do zahtevanih informacij o osnovnih podatkih o tem poslu, med drugim torej tudi do posameznih cen, po katerih so bile posamezne terjatve, deleži in delnice preneseni s teh bank na DUTB, če pa je DUTB slednje odsvojila, pa tudi do cen, po katerih je DUTB odsvojila posamezno od teh terjatev, deležev ali delnic.

3. DUTB je z odločbo z dne 25. 8. 2016 zavrnila zahtevo prosilk. Glede informacij v zvezi s D. in E. je to storila iz razloga, ker sta bili pripojeni k DUTB na podlagi pogodbe o pripojitvi in nista bili deležni ukrepov po Zakonu o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank, v nadaljevanju ZUKSB. S tem je bilo tudi njuno premoženje preneseno na podlagi pogodbe o odplačnem odstopu terjatev in ne na podlagi ukrepov po ZUKSB. Glede preostalih bank pa je - kljub temu, da z zahtevanimi podatki razpolaga, zavrnila zahtevo tožnic, ker zahtevana informacija predstavlja poslovno skrivnost po 2. alineji prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, skladno z 39. členom Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-l) in v zvezi s Pravilnikom o varovanju poslovne skrivnosti DUTB. Sklicuje se tudi na odločbo toženke št. 090-159/2014/10 z dne 10.10. 2014. Ugotovila je tudi, da enako velja glede s strani DUTB kasneje odsvojenih teh terjatev, delnic ali deležev. Tudi izvedba testa interesa javnosti pokaže, da interes javnosti po razkritju zahtevanih podatkov ni močnejši od interesa zavarovanja poslovnih skrivnosti DUTB in posledično od zavarovanja njenega interesa, da ji zaradi razkritja informacij nastane gospodarska škoda. Interes javnosti v zvezi s postopki za ugotavljanje odškodninske in kazenske odgovornosti odgovornih oseb za nastali položaj in ukrepi za preprečevanje tovrstnih praks ne morejo pretehtati interesa zavarovanja poslovnih skrivnosti DUTB. Uresničen je že preko organov odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, ki ravnajo skladno s svojimi pooblastili. Z razkritjem zahtevanih dokumentov bi kršila poslovne skrivnosti družbe oziroma izjemo od prostega dostopa do informacij javnega značaja po drugi točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, pri tem pa interes javnosti ne pretehta interesa zavarovanja poslovnih skrivnosti DUTB.

4. Prosilke so se zoper prvostopenjsko odločbo pritožile (opozarjajo, daje potrebno v konkretni zadevi, ker je DUTB poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, uporabiti določbe 4a. in 6a. člena ZDIJZ, česar DUTB ni storil, do tega se sploh ni opredelil). V njej pa še navajajo, da je napačna interpretacija toženke, da je potrebno v konkretni zadevi uporabiti izjeme od dostopa do informacij javnega značaja, določene v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ, pri čemer se podrobno izjasnjujejo glede uporabe izjeme poslovne skrivnosti (tudi v zvezi s pravilnikom DUTB, kakor tudi do objektivne in subjektivne opredelitve poslovne skrivnosti) ter do porabe javnih sredstev in s tem do gospodarnega in transparentnega ravnanja organa. Poudarjajo tudi, da ne glede na podlago DUTB za pridobitev terjatev od D. in E., so tudi v zvezi s tem izpolnjeni pogoji za dostop do informacij javnega značaja.

5. Drugostopenjski organ - Informacijski pooblaščenec (toženka v tem postopku) pa je z izpodbijano odločbo pritožbi delno ugodil in prvostopenjsko odločbo delno odpravil ter odločil, da je DUTB dolžna prosilkam v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve posredovati fotokopije v izreku odločbe naštetih dokumentov, pri čemer mora v njih prekriti določene podatke, kar vse v nadaljevanju izreka odločbe podrobno opredeljuje; z 2. točko izreka je v preostalih delih zahteve pritožbo prosilk zavrnil; s 3. točko izreka je zavrnil zahtevo prosilk za povrnitev stroškov postopka; s 4. točko izreka je določil, da so prosilke dolžne stranskemu udeležencu B. povrniti stroške v višini 145 EUR s pripadajočimi zamudnimi obrestmi; s 5. točko izreka pa je ugotovil, da v postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

6. V obrazložitvi drugostopenjske odločbe toženka pojasnjuje, da je pri DUTB opravila ogled in camera ter da je v postopek povabila še B. in A,, ki sta razkritju zahtevanih informacij nasprotovali in se ob tem sklicevali na poslovno skrivnost ter občutno škodo, ki bi nastala ob razkritju, A. je opozorila še na zadnjo alinejo petega odstavka 6a. člena ZDIJZ, skladno s katero je DUTB že javno objavila vse prosto dostopne informacije javnega značaja, ter C., ki v postopku kljub pozivu ni sodelovala. Glede pogodb vsake od bank toženka obsežno in podrobno ugotavlja, kateri v zvezi z zahtevanimi podatki predstavlja poslovno skrivnost (in po katerem - objektivnem ali subjektivnem - kriteriju), ugotavlja javni interes za razkritje in ali bi z razkritjem nastala občutna škoda. Ugotavlja, da se DUTB financira iz javnih sredstev in zato vsaka njegova poraba predstavlja porabo javnih sredstev. Zato je po njenem potrebno razkriti skupni znesek, ki se ga je DUTB zavezal plačati posamezni banki, četudi predstavlja poslovno skrivnost. Ne predstavljajo pa porabe javnih sredstev prenosne vrednosti za posamezno terjatev, delež oziroma delnico, saj se prenašajo le kot celota - le vsota vseh zneskov pomeni podatek o porabi javnih sredstev. Zato je toženka sicer v navedenih pogodbah z bankami naložila DUTB razkriti podatke o vsoti vseh zneskov, ki so bile s strani bank prenesene nanjo oziroma razkriti navedene pogodbe, razen v delu prikritih podatkov, in sicer naj prikrije: podatke o posameznih prenesenih zneskih terjatev, delnic ali deležev in podatke o imenih in priimkih prejemnikov, elektronskih naslovih, telefonskih številkah in številkah faksa pri navedenih pogodbah z bankami A., B., C. ter F. Zavrnila je razkritje informacij o nadaljnji prodaji prevzetih terjatev, delnic ali deležev s strani DUTB, ker je ugotovila, da navedeno ne sodi med stvarno premoženje države, posledično pa tudi ne pogodbe o njihovi prodaji, zato navedene informacije niso javne informacije. Prodaja terjatev sicer ne predstavlja porabe javnih sredstev. Ugotavlja, da glede zahtevanih informacij, katerih razkritje ni dovolila, ne obstaja javni interes za njihovo razkritje glede na argumente poslovne skrivnosti in bančne tajnosti.

7. Tožnice tožbo vlagajo v delu l. do 4. točke izreka odločbe toženke in DUTB po l. do 3. točki prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-l). Sodišču predlagajo, da tožbi ugodi ter izpodbijani odločbi odpravi ter se tožnicam omogoči dostop do vseh zahtevanih podatkov oziroma podredno, da izpodbijani odločbi odpravi in zadevo vrne toženki v nov postopek, v obeh primerih pa naloži toženki, da mora tožnicam plačati vse stroške postopka. V tožbi se opredeljujejo do navedb toženke v zvezi s poslovno skrivnostjo kot razlogu nerazkrit ja vseh zahtevanih podatkov, tudi do zatrjevanega posledičnega nastanka škode, če bi toženka ravnala drugače. Opredeljujejo se tudi do interesa javnosti za razkritje zahtevanih podatkov. Izpostavljajo, daje nepravilnosti pri prenosu terjatev na DUTB javno že izpostavilo Računsko sodišče RS. Ustavno sodišče RS je z odločbo U-I-295/13 ugotovilo, da je bila imetnikom kvalificiranih obveznic bank zaradi pomanjkanja dostopa do dokumentov in informacij, na podlagi katerih so bili izredni ukrepi izrečeni, kršena pravica do sodnega varstva iz 23. člena Ustave RS. Zakonodajalec bo moral na podlagi navedene odločbe Ustavnega sodišča sprejeti novo zakonsko ureditev, ki bo bančnim vlagateljem omogočala ustavno skladno uveljavitev njihove pravice do sodnega varstva. Zaradi navedenega mora biti tožnicam omogočen vpogled v vse informacije, ki so v zvezi z izbrisom ali konverzij o, s katerimi je razpolagala Banka Slovenije, in to v celoti, brez prikritih podatkov, Navedena odločba Ustavnega sodišča zavezuje tudi toženko v konkretni zadevi. Uveljavljajo razkritje zahtevanih informacij tudi na podlagi porabe javnih sredstev. Menijo, da z vidika preverjanja gospodarnosti in smotrnosti ravnanja DUTB pri izvedenem prenosu ni relevanten zgolj podatek o celotni preneseni vrednosti, temveč zlasti podatek o vrednosti vsake posamezne prenesene terjatve. Glede na to, da se DUTB za opravljanje nalog financira iz javnih sredstev, tudi podatek o vrednosti posameznih terjatev, deležev ali delnic predstavlja podatek o porabi javnih sredstev in bi moral biti kot takšen dostopen javnosti. Upravljanje premoženja v lasti DUTB pomeni upravljanje z državnim premoženjem oziroma državnimi sredstvi, navedeno pa predstavlja informacije, ki so povezane s porabo oziroma z razpolaganjem z javnimi sredstvi. Poraba javnih sredstev je skladno s prakso Upravnega sodišča tudi njihova sprememba iz ene oblike v drugo. Ker ne DUTB ne toženka nista v postopek pritegnili kupcev teh terjatev oziroma deležev, ki bi lahko v tem primeru imeli status stranskih udeležencev, toženka ni ravnala po pravilih postopka.

8. V vlogi z dne 29. 3. 2017 tožnice navajajo še, da četudi 6a. člen ZDIJZ izrecno ne določa, da so prosto dostopne tudi posamezne prenosne vrednosti terjatev, je v primeru, da se zainteresirani javnosti prost dostop do teh informacij odreče, še vedno treba izkazati, da je izpolnjen objektivni kriterij poslovne skrivnosti, tj. nastanek občutne škode, ki bi jo z razkritjem utrpela DUTB. Poslovne skrivnosti pa ne morejo biti varovane v nedogled. Zahtevani podatki predstavljajo izjemo na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, tj. podatke o porabi javnih sredstev. Predstavlja jo tudi pretvorba premoženja iz ene v drugo obliko. Zato ni pravilno stališče, da z določitvijo prenosne vrednosti za določeno terjatev še ni prišlo do porabe javnih sredstev. Ugotavljajo, da je razkritje posameznih prenosnih vrednosti v javnem interesu, ker bi se tako razkrile nepravilnosti. Toženka bi morala povabiti v postopek vse stranke pogodbe kot stranske udeležence, sicer je storila absolutno kršitev postopka. Zahtevek tožnic ne temelji neposredno na odločbi Ustavnega sodišča U-I-295/13, vendar pa bi jo morala toženka upoštevati tudi pri odločanju na podlagi ZDIJZ, tj. da nadaljnje skrivanje dokumentacije v zvezi z izrednimi ukrepi ni ustavno sprejemljivo in bi morala njihovi zahtevi ugoditi. Prihajajoča zakonodaja ne vpliva na omogočanje prostega dostopa do vseh zahtevanih informacij v skladu z upoštevnimi določbami trenutno veljavne zakonodaje.

9. V vlogi z dne 16. 5. 2017 se tožni ce opredeljujejo še do navedb B. v zvezi z njenim pravilnikom in zatrjevano poslovno skrivnostjo v zvezi z zahtevanimi informacijami ter zatrjevano škodo ob razkritju ter do navedb A, o poslovni skrivnosti in nastanku občutne škode ob razkritju. Navajajo še, da je bil v javnosti že objavljen seznam prenosnih vrednosti posameznih terjatev, ki jih je B. prenesla na DUTB, ter ki jih je A, prenesla na DUTB. Ker je predmetni postopek povsem ločen od ostalih postopkov, ne more biti preuranjen.

10. Toženka v odgovoru na tožbo poudarja, da za razliko od podatkov o »slabih kreditih«, ki jih povzema ZDIJZ-C, zahtevanih podatkov - »prenosne vrednosti« zakonodajalec ni zajel v določbah ZDIJZ-C. Zavrača očitek, da je kršila postopek, ker vanj ni pritegnila kupcev terjatev, saj z zavrnitvijo dostopa do zahtevanih informacij ni posegla v pravice pogodbenih strank. Sledila je izjavi volje strank, da se predmetne pogodbe o prodaji terjatev varujejo kot poslovno skrivnost. Glede očitka neupoštevanja odločitve Ustavnega sodišča RS št. U-I-295/13-260 poudarja, da se ne nanaša na postopke dostopa do informacij javnega značaja, zato v konkretnem primeru tudi ne more biti upoštevana. Iz konkretne odločitve Ustavnega sodišča RS izhaja, da morajo biti določene informacije dostopne imetnikom razlaščenih delnic in podrejenih finančnih instrumentov, zaradi česar mora zakonodajalec ustrezno spremeniti 350.a člen ZBan-1. Tudi na podlagi citirane odločitve podatki, ki morajo biti dostopni imetnikom razlaščenih delnic, ne bodo dostopni vsakomur, torej javnosti. Posledično v tem delu ne bo šlo za prosto dostopne informacije javnega značaja, ampak za informacije, ki bodo dostopne (ne po ZDIJZ) le upravičenim prosilcem. Sodišču predlaga, da tožbo v celoti zavrne.

11. Stranka z interesom A. se v postopku sklicuje na svoje navedbe iz priglasitve udeležbe v upravnem postopku pred toženko in se hkrati pridružuje njenemu odgovoru na tožbo. Predmet prenosa ni bila posamezna terjatev, pač pa skupina terjatev, za katero je bila dogovorjena skupna cena. Prenosne vrednosti posameznih terjatev izpolnjujejo pogoje za poslovno skrivnost po drugem odstavku 39. člena ZGD-l, saj bi v primeru razkritja teh podatkov za A. nastala občutna škoda. Odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-295/13 ne gre razumeti na način, da se dostop do podatkov, ki naj bi se zagotovili »kvalificiranim« prosilcem, zagotovi preko določb ZDIJZ. V takšnem primeru sprememba zakonodaje, na katero napotuje Ustavno sodišče, v tem delu niti ne bi bila potrebna, saj bi bil »kvalificiranim« prosilcem dostop do podatkov že omogočen na podlagi veljavne zakonodaje, zato ne bi naložilo zakonodajalcu sprejema ustrezne zakonodaje z ustrezno rešitvijo dostopa do podatkov. V vlogi z dne 3. 5. 2017 še navaja, da če je namen tožnice razkritje podatkov zaradi vložitve odškodninskih tožb iz naslova izrednih ukrepov, je tožba preuranjena. Ustavno sodišče je namreč z odločbo U-I-295/13 naložilo zakonodajalcu, da sprejme poseben zakon, ki bo omogočil potencialnim tožnikom uveljavljanje odškodninskih zahtevkov, vključno z dostopom do podatkov, ki so za njihovo uspešno uveljavljanje potrebni. Ker je takšen zakon že v obravnavi, je zadevni postopek nepotreben oziroma zanj tožnice nimajo pravnega interesa. Predlaga zavrnitev tožbe.

12. Stranka z interesom B, v postopku navaja, da njena pogodba z DUTB predstavlja poslovno skrivnost, ki jo ureja Pravilnik o poslovni skrivnosti in zaščiti B. Razkritje podatkov bi povzročilo občutno škodo tako B., drugim bankam, DUTB, imetnikom prenesenih terjatev in javnem interesu. Poleg podatkov o prenosnih cenah posameznih terjatev ter drugega premoženja, predstavljajo zaupne podatke tudi njihova vrednotenja, saj se na njihovi podlagi lahko izračuna cena terjatve v določenem trenutku. Prenos terjatev na DUTB je bil izveden tudi v okoliščinah bistveno slabšega stanja trga v letu 2013, upoštevajoč predpostavke in makroekonomske scenarije, določene s strani Evropske komisije in Evropske centralne banke. Zato rezultati analize vrednosti terjatev ne odražajo nujno njihove sedanje tržne vrednosti. Predlaga zavrnitev tožbenega zahtevka.

13. Stranka z interesom C. na tožbo in ostale vloge v spisu ni odgovorila.

K 1 točki izreka:

14. Tožba ni utemeljena.

15. Sodišče ugotavlja, da med strankami ni sporno, da je DUTB v obravnavani zadevi treba šteti kot poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. DUTB je bila ustanovljena z zakonom, in sicer z določilom 4. členom ZUKSB, ki je stopil v veljavo 28. 12. 2012. DUTB je delniška družba, katere edina delničarka je Vlada RS, skladno s 7. členom ZUKSB.

16. Sporno med strankami pa je, ali je zahtevana informacija v konkretni zadevi informacija javnega značaja ter če je, ali je možna izjema glede dostopa do te informacije zaradi poslovne skrivnosti po 2. alineji prvega odstavka 6. člena ZDUZ in ali je v zvezi z njo potrebno tehtati javni interes za razkritje takšne informacije oziroma ali gre za porabo javnih sredstev po 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDUZ.

Ali je zahtevana informacija v konkretni zadevi informacija javnega značaja?

17. Sodišče ugotavlja, da so v konkretni zadevi materialnopravna podlaga glede presojanja, ali gre za informacijo javnega značaja, določila la., 4a. in 6a. člena ZDIJZ. Določba 1. člena ZDUZ namreč ni ustrezna materialnopravno podlaga, saj se nanaša na drugo vrsto zavezancev za dostop do informacij javnega značaja, in sicer na organe, ki so zavezani po 1. členu ZDIJZ.

18. Določba la. člena ZDIJZ pa se nanaša na zagotavljanje dostopa do informacij javnega značaja s strani poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, kamor spada tudi DUTB. Zato je kot pravno podlago v konkretni zadevi potrebno uporabiti še 4a. člen ZDIJZ, ki določa, kaj je informacija javnega značaja pri poslovnih subjektih pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava.

19. Na podlagi petega odstavka la. člena ZDUZ je namreč poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava zavezanec za dostop do informacij javnega značaja iz 4a. člena ZDIJZ, ki so nastale kadarkoli v času, ko je bil pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. Pri tem opredeljuje 4a. člen ZDIJZ informacijo javnega značaja pri poslovnem subjektu pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava precej ožje, kot opredeljuje informacijo javnega značaja pri organu -zavezancu iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ v zvezi s l. členom ZDIJZ. V primeru poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava je tako informacija javnega značaja informacija: - iz sklenjenega pravnega posla, ki se nanaša na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta; izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev ter sponzorskih, donatorskih in avtorskih pogodb in drugih pravnih poslov, s katerimi se dosega enak učinek (prva alineja prvega odstavka 4a. člena ZDIJZ); in tudi informacija, ki je nastala na podlagi pravnih poslov iz predhodnega stavka oziroma je z njimi neposredno povezana, če je za njeno razkritje podan prevladujoči javni interes iz drugega odstavka 6. člena ZDIJZ (drugi odstavek 4a. člena ZDIJZ); - o vrsti zastopnika oziroma članstvu v poslovodnem organu, organu upravljanja ali organu nadzora; o višini dogovorjenega ali izplačanega prejemka ali bonitete člana poslovodnega organa, organa upravljanja, drugega zastopnika poslovnega subjekta, člana nadzornega organa in v zvezi z zaposlitvijo ali imenovanjem navedenih oseb, iz katere je razvidno izpolnjevanje pogojev in meril za zaposlitev ali imenovanje (druga alineja prvega odstavka 4a. člena ZDIJZ).

20. Tožnice niso zahtevale razkritja podatkov v zvezi z informacijami po drugi alineji prvega odstavka 4a. člena ZDIJZ niti po drugem odstavku 4a. člena ZDIJZ. Zatrjevale so, da so zahtevane informacije prosto dostopne informacije na podlagi prve alineje prvega odstavka 4a. člena ZDIJZ, in sicer, da gre za pravne posle, ki se nanašajo na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem DUTB. Tudi po oceni sodišča nobena od preostalih prikazanih (nezatrjevanih) javnih informacij iz 4a. člena ZDIJZ ne pride v poštev za presojo v konkretnem primeru zahtevanih informacij, zato se je v nadaljevanju obrazložitve osredotočilo na njihovo zatrjevano podlago v prvem delu prve alineje prvega odstavka 4a. člena ZDIJZ.

21. Iz določila prvega odstavka 6a. člena ZDIJZ izhaja, da če gre za osnovne podatke o sklenjenih pravnih poslih iz prve alineje prvega odstavka 4a. člena ZDIJZ, se dostop do informacije javnega značaja poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava dovoli ne glede na določbo prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, kdaj organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije. V tem primeru se namreč razkrijejo podatki o vrsti posla, o pogodbenem partnerju (za pravno osebo: naziv ali firma, sedež, poslovni naslov in račun pravne osebe, za fizično osebo: osebno ime in kraj bivanja), o pogodbeni vrednosti in višini posameznih izplačil, datum in trajanje posla ter enake podatke iz aneksa k pogodbi. Zahteva tožnic se v konkretnem primeru nanaša na razkritje posameznih cen, po katerih so bile posamezne terjatve, deleži in delnice preneseni s strani A., B., C. ali F. na DUTB ter celotno besedilo pogodb o prenosu teh terjatev s prilogami. Prav tako so zahtevale, v primeru eventualne naknadne razpolage DUTB, tudi razkritje pogodb o njihovi prodaji, vključno s podatki o pogodbeni vrednosti oziroma o odsvojenih cenah posamezne teh terjatev, deležev ali delnic.

22. Prvi odstavek 6a. člena dopušča tudi razkritje višine posameznih izplačil, kamor bi sodile tudi zahtevane informacije o prenosni oziroma odsvojeni ceni posamezne terjatve, deleža ali delnice, vendar le, če gre za sklenjene pravne posle iz prve alineje prvega odstavka 4a. člena ZDIJZ, konkretneje za pravne posle, ki se nanašajo na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s “stvarnim premoženjem“. Zato je potrebno najprej odgovoriti na vprašanje, ali pogodbe o prevzemu terjatev, deležev ali delnic med DUTB in pogodbe o njihovi odsvojitvi med DUTB in kupci predstavljajo takšne pravne posle, ki se nanašajo na “stvarno premoženje“.

23. Zakon o javnih financah (ZJF) določa v prvem odstavku 67. člena, da je državno in občinsko premoženje po tem zakonu finančno in stvarno premoženje v lasti države in občin. “Finančno premoženje“ so denarna sredstva, terjatve, dolžniški vrednostni papirji ter delnice in deleži na kapitalu pravnih oseb in druge naložbe v pravne osebe. “Stvarno premoženje“ so premičnine in nepremičnine. Po 5. členu Uredbe o prodaji in drugih oblikah razpolaganja s finančnim premoženjem države in občin6 pomeni (poleg pomena, že določenega z ZJF) “finančno premoženje“ tudi terjatve, dolžniške vrednostne papirje in kapitalske naložbe, slednje pa so delnice in deleži na kapitalu pravnih oseb in druge naložbe v pravne osebe. Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (ZSPDSLS) določa v 3. členu kot “stvarno premoženje“ nepremičnine in premičnine.

24. Novela ZDIJZ, ki velja od 17. 4. 2014, tj. ZDIJZ-C, je med drugim vpeljala v zakon določbe la., 4a. in 6a7 člena, pri čemer je zakonodajalec izrecno uredil v prvem odstavku 6a. člena v zvezi s prvo alinejo 4a. člena ZDIJZ kot prosto dostopne informacije le določene informacije iz pravnih poslov v zvezi z razpolaganjem s “stvarnim premoženjem“ poslovnih subjektov iz la. člena ZDIJZ. V petem odstavku 6a. člena ZDIJZ pa je k temu med drugim dodal kot prosto dostopne informacije še informacije, neposredno povezane s krediti neplačnikov kot tveganimi postavkami, ki se vodijo kot slabitve v bilancah banke8 in ki so bili iz te banke preneseni na DUTB9, za vsak posamezni kredit iz pogodb o sklenjenih poslih (l. alineja petega odstavka 6a. člena ZDIJZ) ter iz pogodb o prevzemu terjatev med banko in DUTB (4. alineja petega odstavka 6a. člena ZDIJZ).10

25. Glede na navedeno nomotehnično ureditev 6a. člena ZDIJZ sodišče ne dvomi, da bi navedba razpolaganja s “stvarnim premoženjem“ poslovnih subjektov v prvem odstavku 6a. člena v zvezi s prvo alinejo 4a. člena ZDIJZ lahko pomenila kaj drugega, kot le razpolaganje s premičninami in nepremičninami poslovnega subjekta iz la. člena ZDIJZ. Razpolaganje s ''finančnim premoženjem“ takega subjekta je namreč izrecno (dodatno) urejeno le v petem odstavku 6a. člena ZDIJZ, kjer pa izrecno ureja v zvezi s finančnimi pogodbami DUTB le njene pogodbe glede prevzema terjatev med DUTB in navedenimi bankami, kjer kot prosto dostopne informacije javnega značaja določa le podatek o firmi in sedežu banke in neplačnika ter končno bruto izpostavljenost do posameznega neplačnika na dan prenosa na DUTB.

26. Tožnice zahtevajo informacije o posameznih cenah, po katerih so bile posamezne terjatve, deleži in delnice preneseni s strani bank na DUTB, navedeni podatki pa glede na predhodno navedene določbe ZJF, ZSPDSLS in Uredbe ter 6a. člena ZDIJZ v zvezi s 4a. in la. členom ZDIJZ ne predstavljajo informacije javnega značaja.

27. Ker so tožnice v zvezi s pogodbami med navedenimi bankami in DUTB o posameznih cenah prenesenih terjatev, deležev in delnic zahtevale informacije o razpolaganju s finančnim premoženjem DUTB, kar pa ni prosto dostopna informacija javnega značaja po petem odstavku 6a. členu ZDIJZ v zvezi s 4a. in 1a. členom ZDIJZ, je toženka pravilno (sicer iz drugih razlogov) odločila, da mora DUTB prikriti na kopijah zahtevanih pogodb o izvajanju ukrepov za krepitev stabilnosti banke s prilogami, sklenjenih med naštetimi bankami in DUTB, informacije glede podatkov, ki predstavljajo posamezne cene prenesenih terjatev, deležev oziroma delnic, kot izhaja iz prve točke izreka izpodbij ane odločbe, in sicer iz pogodbe med DUTB in A, v prilogah 1 in III stolpec 10, v prilogi II stolpca 5 in 6, kar sicer vse predstavlja podatke o prenosni ceni posamezne terjatve, deleža ali delnice11; iz pogodbe med DUTB in B. v prilogi 1 (Appendix 1: ... stolpce 9, 10 , 11 in 12, v prilogi 2 (Appendix 2: stolpce 9, 10, 11 in 12, kar sicer vse predstavlja podatke o prenosni ceni posamezne terjatve, deleža ali delnice12; iz pogodbe med DUTB in C. na strani 23 in 24 Metodologijo za porazdelitev kumulativne prenosne vrednosti na nivo komitenta (ker govori o izračunu posamezne prenosne vrednosti), v prilogi I: G., stolpec 5: namen plačila, stolpec 9: prenosna vrednost na dan 12. 10. 2014, v prilogi 1 ter stolpec 5: ocenjena prenosna vrednost na dan ..., stolpec 7: ocenjena prenosna vrednost na dan ..., v prilogi II:, stolpec 5: ocenjena prenosna vrednost na dan ..., stolpec 7: poštena vrednost na dan ..., stolpec 8: ocenjena prenosna vrednost na dan ..., v prilogi III: Seznam obveznic, stolpec 4: poštena vrednost na dan ..., stolpec 5: ocenjena prenosna vrednost na dan ..., stolpec 7: poštena vrednost na dan ..., stolpec 8: ocenjena prenosna vrednost na dan ..., kar sicer vse predstavlja podatke o prenosni ceni posamezne terjatve, deleža ali delnice; iz pogodbe med DUTB in F. Seznam tveganih postavk, stolpec pet (prenosne vrednost), priloga II: Seznam prevzetih deležev, stolpec pet (prenosna vrednost), priloga III: Seznam prevzetih obveznic, stolpec pet (prenosna vrednost) ter dodatek št. 1 k pogodbi o izvajanju ukrepov za krepitev stabilnosti banke z dne 29. 12. 2014, pri čemer je dolžan prekriti na strani 3 pod točko 3 spremembe in dopolnitve PIV od točke 3.1 do vključno 3.2.1. (ki vključuje informacije o spremembi glede posameznega prevzetega premoženja, vključno s prenosno vrednostjo), kar sicer vse predstavlja podatke o prenosni ceni posamezne terjatve, deleža ali delnice.

28. Vsemu navedenemu tožnice niso konkretno ugovarjale13, zato sodišče skladno z drugim odstavkom 214. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 sledi ugotovitvam toženke, da navedeni prikriti podatki predstavljajo podatke o prenosni ceni posamezne terjatve, deleža ali delnice zahtevanih pogodb o izvajanju ukrepov za krepitev stabilnosti banke s prilogami, sklenjenih med naštetimi bankami in DUTB.

29. Zahtevani (prikriti) podatki o prenosnih cenah posamezne prenesene terjatve, deleža ali delnice med DUTB in naštetimi bankami zato ne predstavljajo informacije javnega značaja, ko gre za poslovne subjekte pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, skladno s 4a. in 6a. členom ZDIJZ. Pri tem ni pomembno, da so bile določene informacije, za katera je toženka odločila, da se prikrijejo, že javno objavljene. To je razvidno iz dokazil o že objavljenih seznamih prenosnih vrednosti posameznih terjatev A. do DUTB (priloga A21) in B. do DUTB (priloga A24).

Presoja glede poslovne skrivnosti, testa javnega interesa in porabe javnih sredstev

30. Tožnice ugovarjajo, da bi se morale prikrite informacije razkriti tudi na podlagi izjeme od poslovne skrivnosti, na podlagi testa javnega interesa oziroma zaradi porabe javnih sredstev. V konkretni zadevi so pravilna materialnopravna podlaga la., 4a. ter 6a. člen ZDIJZ (ki dovoljuje dostop do v njej navedenih informacij ne glede na določbo prvega odstavka 6. člena ZDIJZ), zato druga točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (izjema dostopa zaradi poslovne skrivnosti) ne pride v poštev za presojo poslovne skrivnosti v zvezi z informacijami javnega značaja. Informacije javnega značaja v primeru poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava izrecno določa zakon v 4a. in 6a. členu ZDIJZ. Gre za prosto dostopne informacije. Zato se jih ne more določiti za poslovno skrivnost (3. odstavek 39. člena ZGD-l).14

31. Določbi 4a. in 6a. člena ZDIJZ v zvezi z la. členom ZDIJZ so lex specialis glede na določbo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ (poraba javnih sredstev). Določba 6a. člena namreč izrecno določa, da velja ne glede na določbo prvega odstavka 6. člena, ki določa izjeme od dostopa do informacij. To pomeni, daje že zakonodajalec pri poslovnih subjektih zasebnega prava, ki pa so pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, upošteval vidik porabe javnih sredstev, vendar samo znotraj okvirov iz 4a. in 6a. člena ZDIJZ. Takšna razlaga in uporaba ZDIJZ je posledica razlike med zavezanci po 1. členu ZDIJZ, ki so javnopravni subjekti, in subjekti iz la. člena ZDIJZ, ki so subjekti zasebnega prava.

32. Enako velja tudi glede testa javnega interesa, ki ga je v določbah 4a. in 6a. člena ZDIJZ opravil že zakonodajalec z izčrpno opredelitvijo obsega informacij javnega značaja.

33. Ker 4a. člen in peti odstavek 6a. člena ZDIJZ izrecno restriktivno določata, kaj sploh je informacija javnega značaja pri poslovnih subjektih pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, pri čemer je navedeno presojo opravil že zakonodajalec, sodišče tudi ne ugotavlja pri morebitnih drugačnih zahtevanih informacijah (takih, ki niso uvrščene med informacije javnega značaja po 4a. in petem odstavku 6a. člena ZDIJZ, kot v konkretnem primeru glede prenosne vrednosti posamezne prenesene terjatve, deleža ali delnice po navedenih pogodbah med DUTB in bankami), ali bi se jih lahko razkrilo, četudi bi temu v prid govoril test javnega interesa ali kontrola porabe javnih sredstev.

34. Zato se sodišče drugače kot zgoraj navedeno ni opredeljevalo do trditev in ugovorov strank v zvezi s poslovno skrivnostjo kot izjemo od dostopa do informacij javnega značaja ter tudi ne do testa interesa javnosti (in s tem tudi ne do podanih trditev v zvezi s škodo, ki bi nastala z razkritjem zahtevanih informacij) ali kontrole porabe javnih sredstev.

35. Zato je tožba neutemeljena v delu, da naj se razkrijejo tudi prikriti podatki iz navedenih pogodb med DUTB in bankami v zvezi s prenosnimi vrednostmi posameznih terjatev, deležev ali delnic.

Presoja glede prikrit ja podatkov o prenosu nepremičnin pri pogodbi med DUTB in B. 36. Toženka je prikrila v pogodbi med DUTB in B. tudi podatke iz priloge 3, ki se nanašajo na seznam prenesenih nepremičnin. Toženka je kot podlago za prikritje teh podatkov navajala, da posamezne prenosne vrednosti za nepremičnine ne predstavljajo podatka o porabi javnih sredstev, skladno s 1. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj se prenašajo nepremičnine z zadevno pogodbo kot celota.

37. Kot je bilo obrazloženo že v prejšnjem razdelku te sodbe, v konkretnem primeru ne gre za (neposredno) uporabo prve alineje tretjega odstavka iz 6. člena ZDIJZ, saj navedena določba velja le za zavezance po 1. členu ZDIJZ in ne za zavezance po la. členu ZDIJZ. Že zakonodajalec je za zavezance po la. členu ZDIJZ, kamor sodi tudi DUTB, opravil presojo, kaj je v takih primerih informacija javnega značaja skladno s 4a. in petim odstavkom 6a. člena ZDIJZ in da so takšne informacije dostopne pod pogoji oziroma v okviru omenjenih specialnih določb ZDIJZ. Med njimi so sicer tudi informacije iz sklenjenih pravnih poslov, ki se nanašajo na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta (1. alineja prvega odstavka 4a. člena ZDIJZ), pri čemer je pri takšnih pravnih poslih med drugim dovoljen dostop tudi do informacij o pogodbeni vrednosti in višini posameznih izplačil (skladno s prvim odstavkom 6a. člena ZDIJZ).

38. Sodišče pa ugotavlja, da tožnice v tožbenem zahtevku sploh niso zahtevale dostopa do podatkov o nepremičninah, ki so bile prenesene s strani B. na DUTB po pogodbi o izvajanju ukrepov za krepitev stabilnosti bank, temveč so dostop do podatkov (o višini cen za posamezne prenesene oziroma naknadno po prenosu prodane) zahtevale le za terjatve, deleže in delnice, ki so bile predmet te pogodbe. Zato je tožba neutemeljena v delu, da naj se razkrijejo tudi prikriti podatki iz navedene pogodbe med DUTB in B. v zvezi s prilogo 3, ki se nanaša na podatke o prenesenih nepremičninah po navedeni pogodbi.

Presoja glede prikrit ja podatkov o imenu in priimku prejemnika, elektronskih naslovih, telefonskih številkah in številkah faksa pri pogodbah med DUTB in A./B./C./F. 39. Toženka je prikrila v pogodbi med DUTB in zgoraj navedenimi bankami tudi naslednje podatke: iz pogodbe med DUTB in A. na strani 49. in 50. (podpisi strank pogodbe): elektronske naslove, telefonsko številko in številko faksa; iz pogodbe med DUTB in B. na straneh 96 in 97 (podpisi strank pogodbe): elektronske naslove, telefonsko številko in številko faksa; iz pogodbe med DUTB in C. na strani 55 ime in priimek prejemnika ter številko telefaksa in na strani 64 (podpisi strank pogodbe): imena in priimke pri alineji »v roke« in naslove elektronske pošte; iz pogodbe med DUTB in F. pri točki 13 (obvestila na strani 56 in 57) ime in priimek prejemnika in številko telefaksa ter na strani 32 (podpisi strank pogodbe): imena in priimke pri alinejah »v roke« in naslove elektronske pošte. Navedenemu tožnice pavšalno ugovarjajo.

40. Navedene informacije so prikrite informacije iz pogodb o prevzemu terjatev med DUTB in zgoraj naštetimi bankami. Kot že navedeno, se lahko v zvezi z navedenimi pogodbami razkrijejo le informacije iz petega odstavka 6a. člena ZDIJZ v zvezi z la. členom ZDIJZ, tj. firma in sedež banke in neplačnika ter končna bruto izpostavljenost do posameznega neplačnika na dan prenosa na DUTB. Navedene prikrite informacije tako niso absolutno dostopne informacije po petem odstavku 6a. člena ZDIJZ. Zatrjevani pravni instituti v zvezi s poslovnimi skrivnostmi, testom interesa javnosti in porabo javnih sredstev se ne uporabljajo pri poslovnih subjektih zasebnega prava, ki so pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. Za njih velja specialna ureditev po la., 4a. ter 6a. členu ZDIJZ.

Presoja glede dostopa do informacij o naknadnem razpolaganju DUTB s prevzetimi terjatvami, deleži ali delnicami

41. Tožnice so zahtevale v primeru, da je DUTB s prenesenimi terjatvami, deleži ali delnicami s strani navedenih bank naknadno razpolagala, tudi informacije o prodaji teh terjatev, deležev in delnic, in sicer pogodbe o njihovi prodaji, vključno s podatki o pogodbeni vrednosti oziroma o cenah, po katerih je DUTB odsvojila posamezno od teh terjatev, deležev ali delnic.

42. Zakonodajalec je za zavezance po la. členu ZDIJZ, kamor sodi tudi DUTB,specialno uredil, kaj sploh je v takih primerih informacija javnega značaja, skladno s 4a. in petim odstavkom 6a. člena ZDIJZ; navedene informacije pa so dostopne informacije brez izjem oziroma posebnega testa javnega interesa. Med njimi so sicer tudi informacije iz sklenjenih pravnih poslov, ki se nanašajo na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s “stvarnim premoženjem“ poslovnega subjekta (1. alineja prvega odstavka 4a. člena ZDIJZ), ne pa tudi s “finančnim premoženjem“ poslovnega subjekta. Peti odstavek pa omogoča dostop tudi do še dodatnih informacij v zvezi s “finančnim premoženjem“, vendar v zvezi s sklenjenimi pogodbami le iz pogodb o sklenjenih poslih, povezanih s krediti neplačnikov kot tveganimi postavkami, ki so se vodili kot slabitve v bilancah posameznih bank (A., B., C., F.) ter iz pogodb o prevzemu terjatev med tako posamezno banko in DUTB, a le o končni bruto izpostavljenosti do posameznega neplačnika na dan prenosa na DUTB ter firmo in sedež banke in neplačnika.

43. Kot že navedeno, ZJF določa v prvem odstavku 67. člena, da “finančno premoženje“ države in občin predstavljajo denarna sredstva, terjatve, dolžniški vrednostni papirji ter delnice in deleži na kapitalu pravnih oseb in druge naložbe v pravne osebe, medtem ko “stvarno premoženje“ predstavljajo premičnine in nepremičnine. Po 5. členu Uredbe pomeni (poleg pomena, že določenega z ZJF) “finančno premoženje“ II tudi terjatve, dolžniške vrednostne papirje in kapitalske naložbe, slednje pa so delnice in deleži na kapitalu pravnih oseb in druge naložbe v pravne osebe. ZSPDSLS določa v 3. členu kot “stvarno premoženje“ nepremičnine in premičnine.

44. Ker tožnice zahtevajo informacije o nadaljnji prodaji terjatev, deležev ali delnic DUTB kupcem, s tem glede na zgoraj navedene določbe ZJF, ZSPDSLS in Uredbe zahtevajo informacije o razpolaganju s “finančnim premoženjem“ DUTB s tretjimi osebami, kar pa po 6a. členu ZDIJZ v zvezi s 4a. in la. členom ZDIJZ ne predstavlja informacije javnega značaja. Ne gre namreč za pogodbe v zvezi s “finančnim premoženjem“ DUTB, ki bi bila po petem odstavku 6a. člena informacija javnega značaja).

45. Zato je toženka pravilno v tem delu zavrnila tožbo, kot izhaja iz 2. točke izreka izpodbijane odločbe.

Glede informacij javnega značaja v zvezi s pogodbo med DUTB in D. oziroma E. 46. Sodišče pritrjuje ugotovitvi toženke, da četudi D. in E. nista bili deležni ukrepov po ZUKSB, je potrebno preverjati, ali informacije iz pogodb med DUTB in navedenima bankama v zvezi s prenosom njunega premoženja na DUTB na podlagi pogodb o odplačnem odstopu terjatev ustrezajo informacijam javnega značaja, in sicer skladno z določbami la., 4.a in 6a. člena ZDIJZ (četudi nista bili deležni ukrepov po ZUKSB). Vendar pa je toženka navedeni pogodbi, skupaj s prilogami, v celoti razkrila, kot je razvidno iz zadnjih dveh alinej 1. točke izreka izpodbijane odločbe toženke. Zato sodišče tudi ni ugotavljalo, ali vse razkrite informacije v zvezi s tema pogodbama predstavljajo informacije javnega značaja po 4a. členu ZDIJZ v zvezi s 6a. členom ZDIJZ. Ker sta bili pogodbi v celoti razkriti, tožnice pa ne zatrjujejo, da bi DUTB oziroma toženka razpolagala v zvezi z navedenima sklenjenima pogodbama o odplačnem odstopu terjatev še z drugimi, nerazkritimi informacijami, je tožba tožnic tudi v tem delu neutemeljena.

Presoja glede očitane procesne kršitve, ker v upravni postopek niso bili pritegnjeni kupci prenesenih terjatev, delnic ali deležev

47. Tožnice menijo, da ker niti DUTB niti toženka nista v postopek pritegnili kupcev prenesenih terjatev, delnic oziroma deležev, ki bi lahko v tem primeru imeli status stranskih udeležencev, toženka ni ravnala po pravilih postopka. Sodišče ugotavlja, da je že zakonodajalec v ZDIJZ predpisal, katere informacije so v primeru subjektov iz la. člena javne (tj. v 4a. in petem odstavku 6a. člena). Sodišče tako ne tehta več javnega interesa za njihovo razkritje, ker je že zakonodajalec povedal, kaj so v tem primeru javne informacije. Sodišče zato v tem, da v postopku niso sodelovali kupci navedenih prenesenih terjatev, delnic oziroma deležev, ne vidi elementa protiustavnosti, ker je že zakonodajalec pri sprejemanju določb 4a. in 6a. člena ZDIJZ vključil načelo sorazmernosti in štel, da gre pri dopuščenem dostopu do informacij po teh določbah za sorazmerni poseg v pravice zavezancev, tj. v njihovo svobodno gospodarsko pobudo (2. člen Ustave), kar je potrdilo tudi Ustavno sodišče RS, ki je ZDIJZ razveljavilo le v delu kreditov neplačnikov, ki niso bili preneseni na DUTB, in sicer peti odstavek 6a. člena in 2. stavek sedmega odstavka 6a. člena.15 Sodišče zato v nepritegnitvi očitanih potencialnih stranskih udeležencev ne vidi nezakonitosti v odločitvi toženke in je v tem delu tožbo zavrnilo.

Presoja glede očitane procesne kršitve oziroma zmotne uporabe materialnega prava, ker toženka v postopku ni upoštevala Odločbe Ustavnega sodišča RS, št. U-I-295/13 z dne 19. 10. 2016

48. Tožnice navajajo, da bi morala toženka navedeno odločbo Ustavnega sodišča RS upoštevati. Menijo, da iz te odločbe izhaja, da mora biti tožnicam omogočen vpogled v vse informacije, mednje pa spadajo tudi zahtevane pogodbe, in to v celoti, brez prikritih podatkov, sicer jim je kršena pravica do sodnega varstva. Ker pa toženka te odločbe ni upoštevala, je zmotno uporabila materialno pravo.

49. Ustavno sodišče RS je v omenjeni zadevi zavzelo stališče, da je bila imetnikom kvalificiranih obveznosti bank, katerim je Banka Slovenija izrekla izredne ukrepe prenehanja kvalificiranih obveznosti banke, zaradi pomanjkanja dostopa do dokumentov in informacij, na podlagi katerih so bili izredni ukrepi izrečeni, kršena pravica do sodnega varstva iz 23. člena Ustave. Z navedeno odločbo je Ustavno sodišče RS zakonodajalcu naložilo, da mora z novo zakonodajo imetnikom kvalificiranih obveznosti bank omogočiti dostop do vseh informacij, ki se nanašajo na prenehanje kvalificiranih obveznosti bank.

50. Upravno sodišče ugotavlja, da navedena odločba Ustavnega sodišča RS zavezuje zakonodajalca k sprejemu ustrezne zakonodaje, ne pa Informacijskega pooblaščenca in oseb pod prevladujočim vplivom subjektov javnega prava, da razgrnejo vse informacije, ki bi bile lahko v zvezi z zadevnim prenosom terjatev, deležev ali delnic.16 Presojo sorazmernosti pri dopuščenem dostopu do informacij po določilu člena 4a. in petem odstavku 6a. člena ZDIJZ je opravil že zakonodajalec17. Sodišče je zato tudi v tem delu tožbo zavrnilo.

Presoja glede stroškov v upravnem postopku (3. in 4. točka izpodbijane odločbe)

51. Sodišče ugotavlja, da je toženka v postopku pravilno uporabila 113. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), po katerem gredo stroški v zvezi s postopkom v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. Ker so pritožbo zoper odločitev DUTB vložile tožnice, je toženka v 3. točki izreka izpodbijane odločbe pravilno odločila, da se njihova zahteva za povrnitev stroškov zavrne. Zato sodišče z obravnavanega vidika ne bo ponavljalo razlogov za odločitev (drugi odstavek 71. člena ZUS-1). V tem delu je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

52. Toženka pa je priznala stroške stranski udeleženki B. in jih naložila v plačilo tožnicam. Pri tem se je sklicevala na 114. člen ZUP, ki določa, da če v postopek vstopi stranski udeleženec, krije svoje stroške, če s postopkom ni uspel. Če pa je uspel, krije njegove stroške stranka, na zahtevo katere se je postopek začel. Toženka je ugotovila, da je B. v celoti uspela (v zvezi z njeno pogodbo z DUTB ni bilo razkrito nič več, kot je že sama DUTB predhodno javno razkrila na podlagi 10a. člena ZDIJZ; toženka je namreč razkrila le podatke iz pogodbe o prenosu terjatev med DUTB in B. o bruto izpostavljenosti do posameznega neplačnika, ostalo pa prikrila, kot izhaja iz 2. alineje l. točke izreka izpodbijane odločbe, navedeno pa je bilo že javno objavljeno). V zvezi z višino odmerjenih stroškov pa se tožnice sploh ne pritožujejo, zato sodišče nastalim stroškom B. sledi, skladno z drugim odstavkom 214. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, toženka pa jih je tudi pravilno odmerila, skladno z Zakonom o odvetniški tarifi. Zato je toženka v 4. točki izreka izpodbijane odločbe pravilno odločila, da so tožnice dolžne odmerjene stroške B. slednji povrniti. Zato sodišče z obravnavanega vidika ne bo ponavljalo razlogov za odločitev (drugi odstavek 71. člena ZUS-1). V tem delu je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

53. Na podlagi vsega navedenega sodišče ugotavlja, daje toženka utemeljeno prikrila podatke, navedene v 1. točki izreka izpodbijane odločbe, ob sicer razkritih pogodbah o prenosu terjatev med DUTB in A., B., C. ter F. ter ob sicer razkritih pogodbah o odplačnem odstopu terjatev med DUTB in D. ter E., v preostalem delu pa je toženka pravilno zavrnila tožničino pritožbo in pravilno odločila o stroških tožnice in stranskega udeleženca B. 54. To pomeni, da je izpodbijana odločba v celoti pravilna in zakonita, četudi v določenih že opisanih delih iz drugih razlogov, zato je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1 in 3. alineja drugega odstavka 63. člena ZUS-1).

55. Sodišče v tej zadevi ni odločalo v sporu polne jurisdikcije, ker za to niso izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 65. člena ZUS-1. Poleg tega je bila med strankami sporna le pravilna uporaba materialnega prava in ne dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo izpodbijanega upravnega akta (prvi odstavek 59. člena ZUS-1). Sodišče je ob tem upoštevalo tudi spodaj navedeno sodno prakso glede razpisovanja glavnih obravnav v situacijah, ko stranka ne utemelji prepričljivo, kako bi lahko zaslišanje prič ali kateri koli drug konkreten dokaz vplival na odločitev.

56. Po praksi Ustavnega sodišča RS mora Upravno sodišče izvesti glavno obravnavo, “kadar jo stranka izrecno zahteva, saj gre v nasprotnem primeru za kršitev 22. člena Ustave (odločba št. Up-197102 z dne 3. 4.2003). Vendar zgolj gola zahteva stranke za izvedbo glavne obravnave za obveznost izvedbe glavne obravnave še ne zadostuje (odločba št. Up-778104z dne 16. 12.2004). Iz 22. člena Ustave namreč ne izhaja absolutna pravica stranke do izvedbe glavne obravnave. Glavna obravnava je zgolj sredstvo za izvajanje dokazov. Strankin predlog za razpis glavne obravnave mora biti zato obrazložen, stranka pa mora v njem utemeljiti obstoj in pravno relevantnost predlaganih dokazov s stopnjo verjetnosti, ki je več kot samo golo zatrjevanje. V takem primeru je sodišče prve stopnje glavno obravnavo dolžno izvesti in ne samo že vnaprej zavrniti dokaznih predlogov. Iz pravice do kontradiktornega postopka izhaja, da lahko sodišče zavrne izvedbo dokaza le, če so za to podani ustavno sprejemljivi razlogi.“18 Tudi iz sodne prakse Vrhovnega sodišča RS izhaja, da mora tožnik izkazati, da bi izvedba predlaganih dokazov vplivala na drugačno ugotovitev dejanskega stanja in posledično na drugačno odločitev.19 Tožnice s svojimi navedbami tega niso izkazale.

57. Upravno sodišče je pri tem upoštevalo mutatis mutandis tudi sodno prakso ESČP glede sojenja na glavni obravnavi, po kateri, če so v zadevi sporna dejstva in stranka izrecno zahteva izvedbo konkretnega dokaza, kar bi lahko razjasnilo sporno vprašanje, mora biti ustna obravnava izvedena vsaj na eni stopnji sojenja,20 razen če gre zgolj za pravno-tehnično odločitev, ki nima pomena za širšo javnost.21 Ob tem je pomembno tudi, ali bi sojenje na glavni obravnavi po nepotrebnem podaljšalo sodne postopke in potrebne stroške.22 Upravno sodišče zato meni, da obseg sodne presoje zakonitosti izpodbijanega akta na seji senata, ki se razteza na sodno presojo pravnih in na to vezanih dejanskih vprašanj,23 ter zgoraj navedeni razlogi za odločanje na seji, ne odstopajo nesorazmerno od okvirov, ki jih določa sodna praksa ESČP, sicer za primere, ko pride v poštev 6. člen Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

K II. točki izreka:

58. Izrek o stroških temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, da če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

1 C. d.d. je 5. 10. 2015 spremenila firmo v Č., d.d., kot razvidno iz podatkov sodnega registra. 2 Ta pravna oseba je pripojena k DUTB s Pogodbo o pripojitvi in posledično izbrisana iz sodnega registra, kot je razvidno iz podatkov sodnega registra. 3 Ta pravna oseba je pripojena k DUTB s Pogodbo o pripojitvi in posledično izbrisana iz sodnega registra, kot je razvidno iz podatkov sodnega registra. 4 Ta pravna oseba je pripojena k C. d.d. s Pogodbo o pripojitvi in posledično izbrisana iz sodnega registra, kot je razvidno iz podatkov sodnega registra. 5 DUTB pa je javno objavila za vsak posamezni kredit še: (i) iz pogodb o sklenjenih poslih: vrsto in vrednost posla, kreditodajalca, kreditojemalca, datum sklenitve pogodbe, (ii) iz sklepov organa banke, pristojnega za odobritev posla: organ, ki je posel odobril in člane organa, uprave in nadzornega sveta banke v času odobritve kredita, ter (iii) iz dokazil o zavarovanju: vrsto in predmet zavarovanja. 6 Uradni list, št. 123/03, 140/06, 95/07, 55/09 -odI. US in 38/10 -ZUKN; v nadaljevanju Uredba 7 Peti in sedmi odstavek 6a. člena sta bila delno spremenjena še z novelo ZDlJZ-D, v zvezi s krediti neplačnikov, ki niso bili preneseni na DUTB, ter da DUTB zagotavlja dostop do informacij javnega značaja v zvezi s krediti, ki so bili preneseni na DUTB, vendar navedene spremembe niso relevantne za presojo spornih vprašanj v tej zadevi. 8 Gre za poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava iz tretjega odstavka la. člena ZDIJZ. 9 Ustavno sodišče RS je z odločbo št. U-I-201/14 z dne 19. 2. 2015 v zvezi s krediti neplačnikov, ki niso bili preneseni na DUTB, razveljavilo peti odstavek 6a. člena (in 2. stavek sedmega odstavka 6a. člena ZDIJZ). 10 Tako se lahko informacije iz pogodb o sklenjenih poslih iz l. alineje petega odstavka 6a. člena ZDIJZ nanašajo le na posle o kreditih, ne pa na posle o prenosu terjatev med banko in DUTB po 4. alineji petega odstavka 6a. člena ZDIJZ. 11 To izhaja iz odločbe toženke št. 090-159/2014/10 z dne 10. 10.2014. 12 Ibidem. 13 Tožnice ugovarjajo, da bi se morali razkriti vsi podatki, vključno s prenosnimi cenami posameznih terjatev, deležev in delnic, ker ne predstavljajo poslovne skrivnosti ali ker to terja javni interes oziroma gre za porabo javnih sredstev tudi v tem delu. 14 Tretji odstavek 39. člena ZGD-l določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni. 15 Odločba Ustavnega sodišča RS, št. U-I-201/14 z dne 19. 2. 2015. 16 Odločba Ustavnega sodišča U-I-295/13 z dne 19. 10.2016, predvsem odst. 123. -125, 130. in 131. 17 Ustavno sodišče RS pa je presojo sorazmernosti pri dopuščenem odstopu do informacij javnega značaja v odločbi št. U-I-201/14 z dne 19. 2. 2015 opravilo vsebinsko le v zvezi s petim odstavkom 6a. člena ZDIJZ v delu kreditov neplačnikov, ki niso bili preneseni na DUTB. To pa je situacija, ki za obravnavani primer ni relevantna. V delu na DUTB prenesenih kreditov neplačnikov pa je zahtevo zavrglo zaradi pomanjkanja pravnega interesa vložnikov. 18 Odločba Ustavnega sodišča v zadevi Up-1055/05 z dne 19. 1. 2006, odst. 10. 19 Sodna odločba Vrhovnega sodišča v zadevi 1 Up 240/2012 z dne 17. 5. 2012. 20 Mirovni inštitut proti Sloveniji, 13. 3. 2018, odst. 36-43; glej tudi zadeva Fisher z dne 26. 4. 1995 21 Zumbotel v. Austria, 21. 9. 1993. 22 Schuler-Zgragen v. Switzerland, 24. 6. 1993, odst. 58; Göc v. Turkey, 11. 7. 2002; Jussila v. Finland, 23. 11. 2006, odst. 42 23 Potocka and others v. Poland; Kaplan v. the United Kingdom; Bryan v. the United Kingdom; Mirovni inštitut proti Sloveniji, odst. 36-46.