Jedro

Trditveno in dokazno breme za revizijo je na revidentu. Če ta ne uspe izkazati in dokazati pogojev za dovolitev, Vrhovno sodišče vloženo revizijo zavrže. Začasno odredbo je mogoče izdati le do konca postopka pred Vrhovnim sodiščem.

Izrek

1. Revizija se zavrže. 2. Predlog za izdajo začasne odredbe se zavrže.

Obrazložitev

Zoper pravnomočno sodbo prvostopenjskega sodišča je tožeča stranka po odvetniku dne 30.6.2008 vložila revizijo. Dne 4.8.2008 pa je sama po telefaksu smiselno vložila še prošnjo za odlog izvršitve izpodbijane sodbe.

K 1. točki izreka: Revizija ni dovoljena.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbo zoper odločbo Davčnega urada .... z dne 4.11.2002, s katero je bil tožeči stranki odmerjen davek od dohodkov iz dejavnosti za leto 2001 v višini 1.341.605,00 SIT. Pritožbo zoper to odločbo je kot neutemeljeno zavrnilo Ministrstvo za finance z odločbo z dne 15.12.2006. Po 2. odstavku 83. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1; Uradni list RS, št. 105/06 in 26/07 – sklep US) je revizija dovoljena, če je podan eden od tam navedenih pogojev za njeno dovolitev. Po ustaljeni upravno-sodni praksi vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovolitev revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je v sklepu, št. Up-858/08 z dne 3.6.2008, ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

Ker tožeča stranka v reviziji ni niti neposredno niti opisno navedla, kateri pogoj za dovolitev revizije iz 2. odstavka 83. člena ZUS-1 naj bi bil v tem primeru izpolnjen, revizije ni mogoče dovoliti, zaradi česar je vrhovno sodišče njeno revizijo zavrglo na podlagi 89. člena ZUS-1. Pooblaščenec tožeče stranke reviziji ni priložil novega pooblastila za zastopanje v smislu 2. odstavka 95. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/2007-UPB3), ki se na podlagi 1. odstavka 22. člena ZUS-1 primerno uporablja za vprašanja postopka, ki v ZUS-1 niso urejena. Ker razlogov, zaradi katerih obravnavana revizija po 2. odstavku 83. člena ZUS-1 ni dovoljena, ni mogoče odpraviti in je bilo treba revizijo iz tega razloga kot nedovoljeno zavreči, vrhovno sodišče pooblaščenca ni posebej pozivalo k dopolnitvi revizije z novim pooblastilom.

K 2. točki izreka: Predlog za izdajo začasne odredbe ni dovoljen.

Vrhovno sodišče je prošnjo tožeče stranke za odlog izvršitve izpodbijane sodbe obravnavalo kot predlog za izdajo začasne odredbe po 2. odstavku 84. člena v zvezi z 2. odstavkom 32. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1; Uradni list RS, št. 105/06 in 26/07 – sklep US).

Izdaja začasne odredbe na podlagi 2. odstavka 84. člena ZUS-1, ki določa, da vrhovno sodišče na zahtevo revidenta izda začasno odredbo do odločitve o reviziji zaradi razlogov iz 2. odstavka 32. člena ZUS-1, je vezana na obstoj več procesnih predpostavk, ki morajo biti izpolnjene za vsebinsko odločanje o zahtevi za njeno izdajo. Ena od njih je tudi dovoljenost revizije. Ker je bila v obravnavanem primeru revizija zavržena kot nedovoljena, ni procesnih predpostavk za vsebinsko odločanje o zahtevi za izdajo začasne odredbe.