Jedro

Po tem, ko je tožena stranka izpolnila tožbeni zahtevek, je tožnik tožbo v celoti umaknil. Sodišče prve stopnje je skladno s prvim odstavkom 158. člena ZPP v zvezi z 154. členom ZPP stroške postopka pravilno odmerilo glede na uspeh tožnika, ki je v postopku uspel v celoti, glede na vrednost spora po spremenjeni tožbi.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani del sklepa (točka III izreka) potrdi.

II. Tožnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom dovolilo spremembo tožbe z dne 1. 12. 2017 (I. točka izreka). Odločilo je, da se zaradi umika tožbe postopek ustavi (II. točka izreka) in da je tožena stranka dolžna tožniku povrniti stroške postopka v višini 228,47 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi po poteku 8-dnevnega izpolnitvenega roka dalje (III. točka izreka).

2. Zoper sklep o stroških postopka v III. točki izreka se pritožuje tožena stranka zaradi pritožbenih razlogov iz 1. in 3. točke prvega odstavka 338. člena ZPP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in tožniku odmeri ustrezno nižje stroške sodnega postopka. Meni, da je odločitev sodišča zmotna, saj temelji na napačni uporabi določb 154. in 155. člena ZPP. Navaja, da je podala soglasje k umiku tožbe in predlagala, da sodišče pri odmeri stroškov upošteva samo dejansko potrebne stroške postopka. Ni pa soglašala s spremembo tožbe. Sodišče bi moralo ugotoviti, po kakšni vrednosti je bila obravnavana zadeva (185,01 EUR ali 801,70 EUR) in šele potem odločiti o stroških postopka, saj je od tega odvisna višina nagrad. Dvomi tudi v pravilnost zaključka sodišča, da je tožnik v tem postopku uspel. Ker sodba o tem nima razlogov, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Priglaša stroške pritožbe.

3. Tožnik je odgovoril na pritožbo tožene stranke in priglasil stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl. - ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP je pritožbeno sodišče izpodbijani del sklepa preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

6. Neutemeljen je pritožbeni očitek tožene stranke, da izpodbijani sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih, zlasti glede zaključka o tožnikovem uspehu v postopku. Bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je podana v primeru, če ima izpodbijani sklep pomanjkljivosti, zaradi katerih se sploh ne more preizkusiti. Izpodbijani sklep takšnih pomanjkljivosti nima. Sodišče prve stopnje je navedlo jasne razloge za odločitev o stroških postopka, ti razlogi niso nejasni ali med seboj v nasprotju.

7. Tožnik je v tem individualnem delovnem sporu vložil tožbo zoper toženo stranko zaradi neizplačanega dodatka za delo preko polnega delovnega časa v višini 185,01 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Naknadno je z vlogo z dne 1. 12. 2017 tožbeni zahtevek povišal na znesek 801,70 EUR s pripadki. Sodišče prve stopnje je kljub nestrinjanju tožene stranke spremembo tožbe dopustilo, saj je ocenilo, da je ta smotrna za dokončno ureditev spornega razmerja (185. člen ZPP). Po tem, ko je tožena stranka izpolnila tožbeni zahtevek, je tožnik tožbo v celoti umaknil. Sodišče prve stopnje je skladno s prvim odstavkom 158. člena ZPP v zvezi z 154. členom ZPP stroške postopka pravilno odmerilo glede na uspeh tožnika, ki je v postopku uspel v celoti, glede na vrednost spora po spremenjeni tožbi (801,70 EUR). Pritožbene navedbe, da se tožena stranka s spremembo tožbe ni strinjala, so neutemeljene, glede na to, da je sodišče prve stopnje spremembo tožbe dopustilo in o tem odločilo s sklepom. Tudi sicer pa sprememba tožbe niti ni vplivala na odmero stroškov postopka, saj je za obe vrednosti spora, prvotno (185,01 EUR) in naknadno spremenjeno (801,70 EUR), v Odvetniški tarifi (OT, Ur. l. RS, št. 2/2015 s sprem.) določena enaka vrednost storitve.

8. Sodišče prve stopnje je tako skladno z OT pravilno odmerilo tožnikove stroške, ki znašajo 228,47 EUR. Te stroške pa je tožena stranka dolžna tožniku povrniti v celoti, saj je tožnik v obravnavanem sporu v celoti uspel. 9. Ker s pritožbo uveljavljani razlogi niso podani in tudi ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje (2. odstavek 365. člena ZPP).

10. Tožnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo, ker njegov odgovor na pritožbo ni prispeval k rešitvi spora (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).