Jedro

NAKVIS je samostojna in neodvisna agencija, ki je zavezana načelu strokovnosti, saj je ustanovljena za zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu. Zavezana pa je tudi načelu zakonitosti in s tem nadzoru nad zakonitostjo svojega odločanja. Ena izmed nalog NAKVIS je odločanje o akreditacijah študijskih programov. Merila za akreditacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov izrecno ne predpisujejo kriterija obstoja aktivnih raziskovalnih projektov. Pri tem elementu sodišče zakonitosti izpodbijanih aktov ni moglo preizkusiti, saj v njih ni navedeno, katere konkretne določbe iz Meril tožničina vloga ne izpolnjuje, čeprav je to po ZUP obvezna sestavina obrazložitve upravnega akta. To je še toliko bolj relevantno v zadevah, kot je obravnavana, ko so materialni pogoji za odločitev določeni v podzakonskem aktu samostojne agencije, ki ima zakonsko pooblastilo za določanje meril za akreditacije. Zaradi tega jasnega zakonskega pooblastila in narave Meril, ki se nanašajo na zagotavljanje kakovosti visokega šolstva, sodišče toženki pušča široko polje proste presoje pri interpretiranju Meril ter se v samo uporabo in interpretacijo kriterijev za zagotavljanje kakovosti v upravnem sporu ne spušča, razen kolikor ne gre za očitno nerazumno uporabo ali interpretacijo teh kriterijev. Kljub omenjeni zadržanosti namreč sodišče ne more ignorirati minimalnih standardov načela pravne države, pravne predvidljivosti in prepovedi arbitrarnega odločanja.

Izrek

I. Tožbi se ugodi in se izpodbijani sklep Sveta Nacionalne agencije RS za kakovost v visokem šolstvu št. 6033-1/2009/19 z dne 21. 4. 2011 ter odločba Pritožbene komisije nacionalne agencije RS za kakovost v visokem šolstvu št. 6033-225/2011/3 z dne 15. 12. 2011 odpravita in se zadeva vrne prvostopenjskemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 420 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim prvostopenjskim aktom je Svet Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu na podlagi druge alineje drugega odstavka 51. člena Zakona o visokem šolstvu (Ur. I. RS 119/06 -UPB, 59/07 -ZŠtip, 15/08 -odločba US, 64/08, 86/09 in 62/2010 -ZUPJS; v nadaljevanju: ZViS), 2. člena Pravil o delu Senata za akreditacijo in 2. člena Meril za akreditacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov (Ur. l. RS, št. 101/04), na zahtevo vlagatelja Fakultete A. (v nadaljevanju: Fakulteta), odločil, da ne daje soglasja k študijskemu programu tretje stopnje (DR./3I.) »Inženiring in avtomobilska industrija«.

2. V obrazložitvi akta je navedeno, da je vlagatelj dne 31. 12. 2009 posredoval vlogo za izdajo soglasja k študijskemu programu tretje stopnje »Inženiring in avtomobilska industrija«. Vlagatelj je vlogo večkrat dopolnil. Dopolnjeno vlogo je organ obravnaval na 6. seji dne 25. 8. 2010 ter sprejel sklep, da se vlagatelja pozove za dopolnitev vloge. Vlagatelj je vlogo četrtič dopolnil dne 27. 9. 2010. Organ je na 8. seji dne 30. 9. 2010 imenoval ekspertno skupino za pripravo strokovnih mnenj o ustreznosti predlaganega študijskega programa v sestavi: prof. dr. B.B., prof. dr. C.C., prof. dr. Č.Č. in izr. prof. dr. D.D. Vsi imenovani strokovnjaki so v roku pripravili strokovna mnenja in jih posredovali na agencijo. Mnenja prof. B.B., prof. Č.Č. in izr. prof. D.D. so bila negativna, medtem ko je bilo mnenje prof. C.C. pozitivno. Vsa mnenja so bila z dopisom posredovana vlagatelju, ki je bil pozvan, da poda pripombe oziroma pojasnila v zvezi z ugotovitvami recenzentov. Pripombe na mnenja recenzentov je vlagatelj na agencijo posredoval dne 3. 2. 2011 ter vlogo dopolnil z seznamom in dokazili o novih predvidenih nosilcih predmetov. Dne 18. 2. 2011 so bili strokovnjaki in vlagatelj povabljeni, da se udeležijo ustne obravnave na temo obravnave recenzentskih mnenj. Udeležili so se je recenzenti: prof. dr. B.B., prof. dr. C.C. in izr. prof. dr. D.D. Svojo odsotnost je opravičil prof. dr. Č.Č. S strani vlagatelja so se ustne obravnave udeležili (s pooblastilom direktorja Fakultete A., E.E.) dekan Fakultete prof. dr. F.F., doc. dr. G.G., prof. dr. H.H. in mag. I.I. Očitki recenzentov, ki so podali negativno mnenje k študijskemu programu tretje stopnje »Inženiring in avtomobilska industrija«, so se nanašali na neustrezno kadrovsko strukturo, pomanjkanje referenc in kompetenc nekaterih nosilcev, preobremenjenost nekaterih nosilcev, oddaljenost in razpršenost industrijskih laboratorijev, kjer bi študenti opravljali strokovno prakso, neustrezno študijsko okolje - prostorske kapacitete, saj so predavalnice locirane v Šolskem centru Ž., preširoko zastavljene splošne in predmetno specifične kompetence programa (kot npr. »sposobnost izdelave virtualnega izdelka“, ki se pojavljajo tudi pri prvostopenjskem študijskem programu), neustrezne učne načrte nekaterih učnih enot, odsotnost raziskovalnih projektov in programov v okviru fakultete, premajhen delež temeljnih vsebin študijskega programa ter neustreznost imena študijskega programa glede na vsebino ter na to, da Fakulteta nima vzpostavljenega mednarodnega sodelovanja. Pripombe recenzentov so se nanašale tudi na neizkazano raziskovalno dejavnost Fakultete, saj bi v skladu z ZViS (4. člen) fakulteta morala opravljati pretežno znanstveno-raziskovalno in izobraževalno dejavnost s področij ene ali več sorodnih oziroma med seboj povezanih znanstvenih disciplin in skrbeti za njihov razvoj. Tekom ustne obravnave so predstavniki vlagatelja pojasnili, da je iniciativa za obravnavani študijski program prišla iz gospodarstva in tako odraža dejanske potrebe industrije in gospodarstva po diplomantih študijskega programa druge stopnje »Inženiring in avtomobilska industrija«. Pojasnjeno je bilo, da se poleg poslopja Šolskega centra Ž., gradi nov objekt, ki predvideva tako prostore za študente, učitelje, predavalnice, knjižnico in študentski dom. Predstavniki vlagatelja so pojasnili, da so kadrovsko zasedbo izpopolnili tudi s predavatelji iz prakse in da predvidevajo vključevanje upokojenih profesorjev sprva za največ dva predmeta, kasneje pa bodo sodelovali kot svetovalci pri pedagoškem procesu.

3. Vlagatelj je pisno vlogo podal na Obrazcu št. 2. Priložil je sklep senata Visokošolskega zavoda k predlaganemu študijskemu programu. Vlogi je priložil interno pridobljena ekspertna mnenja o ustreznosti predlaganega študijskega programa, ki so jih med drugim pripravili: dr. J.J. iz Veleučilišta v X., prof. K.K. (The International Journal of Advanced manufactoring Technology), prof. L.L. (… College), prof. M.M. itd. 4. Vlagatelj je v vlogi navedel splošne podatke o študijskemu programu. Gre za popolnoma nov študijski program tretje stopnje. Program nima smeri, predvideva pa štiri izbirne module.

5. Program je vlagatelj primerjal s tremi tujimi priznanimi programi oziroma institucijami iz Italije, Avstrije in Srbije. V nadaljevanju organ opisuje temeljne cilje programa, kot jih je predstavila stranka, tudi v povezavi s kreditnim vrednotenjem.

6. Pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu - ZViS-G (Ur. I. RS, št. 86/09, v nadaljnjem besedilu: ZViS-G), po katerem je za odločanje o akreditacijah visokošolskih zavodov in študijskih programov pristojen svet Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu (v nadaljnjem besedilu: svet agencije), je imel v skladu z drugim odstavkom 51. člena ZViS to pristojnost Senat za akreditacijo. V 23. členu ZViS-G je določeno, da o vlogah v akreditacijskih, evalvacijskih in habilitacijskih postopkih, vloženih do 31. decembra 2009 pri Svetu Republike Slovenije za visoko šolstvo, po prenehanju njegovega delovanja odloči svet agencije, pri čemer uporablja določbe ZVis pred novelo iz leta 2009 ter na njihovi podlagi izdane predpise ministra, pristojnega za visoko šolstvo, ter akte Sveta Republike Slovenije za visoko šolstvo, ki so bili izdani do uveljavitve novele zakona iz leta 2009. Zakon o Visokem šolstvu v 35. členu določa sestavine študijskih programov za pridobitev izobrazbe. Študijski programi za pridobitev izobrazbe se oblikujejo po načelih o vzpostavljanju evropskega visokošolskega prostora tako, da so primerljivi s programi drugih visokošolskih zavodov v tem prostoru. Študijski programi za pridobitev izobrazbe prve in druge stopnje imajo naslednje obvezne sestavine, ki jih organ v odločbi našteva.

7. V nadaljevanju se organ sklicuje na prvi odstavek 4. člena ZVis, prvi in tretji odstavek 42. člena ZVis, na 6., 7., 8. in 9. člen Meril za akreditacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov (Uradni list RS, št. 101/04)

8. Svet agencije ugotavlja, da je vloga za akreditacijo popolna in da vsebuje vse zahtevane priloge. Svet agencije ugotavlja, da je vlagatelj večkrat dopolnjeval vlogo in tako spreminjal oziroma dopolnjeval tudi kadrovsko strukturo, medtem ko učni načrti niso bili posodobljeni.

9. Svet agencije ugotavlja odsotnost ključnih referenc predvidenih nosilcev predvsem pri učnih enotah, katerih vsebina se nanaša neposredno na avtomobilsko industrijo (inteligentni sistemi za vodenje – nosilec prof. dr. N.N.; avtomobilska energetika – nosilec prof. dr. O.O.; procesi razvoja v avtomobilski industriji – nosilec prof. dr. P.P.). Svet agencije ugotavlja, da ZViS v 4. členu določa, da fakulteta opravlja pretežno znanstveno-raziskovalno in izobraževalno dejavnost s področij ene ali več med seboj povezanih znanstvenih disciplin. Svet agencije ugotavlja, da je bila Fakulteta 28. 3. 2011 vpisana v evidenco raziskovalnih organizacij (kar je razvidno iz obvestila Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije - ARRS, ki je bil na agencijo posredovan s strani vlagatelja po elektronski poti dne 20. 4. 2011). Hkrati je bila v evidenco raziskovalcev in raziskovalnih skupin vpisana tudi raziskovalna skupina Fakultete (pod št. ...) z eno raziskovalko R.R. ki je hkrati tudi vodja skupine. Svet agencije ugotavlja, da Fakulteta še nima vzpostavljenih oblik mednarodnega sodelovanja, v vlogi je izražena le namera oziroma zaprosilo za Erasmus University Charter listino, s katero si bo Fakulteta pridobila pravico do mednarodne izmenjave visokošolskih učiteljev, študentov ter sodelovanja v evropskih projektih Socrates, prav tako pa je iz vloge (listin priloženih pogodbi o sodelovanju ter pisma o nameri) razvidno sodelovanje Fakultete v raziskovalnih projektih (v okviru programov Evropske unije ali drugih mednarodnih programih, bilateralnih ali multilateralnih programih), sodelovanje v tematskih mrežah ter intenzivnih programih. Svet agencije ugotavlja, da je iz vloge in podatkov, dostopnih iz SICRIS-a (informacijskega sistema o raziskovalni dejavnosti v Republiki Sloveniji) razvidno, da vlagatelj nima aktivnih raziskovalnih programov, raziskovalnih projektov, niti ni podatkov o raziskovalni opremi. Iz vloge je razvidno, da ima vlagatelj sklenjeno pogodbo za uporabo laboratorijev v Šolskem centru Ž. ter pogodbo o dolgoročnem sodelovanju z R. d.d. Vlogi so priloženi še pogodba o sodelovanju z S. d.d. (iz katere je razvidno, da bosta podpisnici sodelovali na področju razvoja študijskih programov, izvedbe strokovne prakse, izmenjavi informacij za potrebe magistrskih nalog), sporazum o sodelovanju s Fakulteto informacijskih tehnologij … , Srbija (iz katere je razvidno, da predstavlja osnovo za izdajanje soglasij sodelavcem FTI za vključitev v pedagoško in raziskovalno delo na Fakulteti), sporazum o sodelovanju z Veleučilištem v X., pogodba o sodelovanju na področju industrijskih raziskav s Fakulteto za elektrotehniko Univerze v Y. (iz katere je razvidno, da bo Fakulteta v okviru svojega informacijskega omrežja sodelovala pri razvoju in testiranju programske opreme za oddaljeni dostop za potrebe in uporabo pri nadgradnji dentalnih laserjev ter sodeloval pri proizvodnih aktivnostih enovitega sistema oddaljenega nadzora v industrijskem okolju, iz pogodbe izhaja, da bo Fakulteta plačala sredstva za sodelovanje in pomoč pri vgradnji testnega sistema in uporabniku prilagojeno izbiro vsebin) ter pismo o nameri. Svet agencije ugotavlja, da je iz pogodb o sodelovanju, pisem o nameri in dogovora razvidna zgolj pripravljenost za sodelovanje, ni pa podatkov o konkretnem znanstveno raziskovalnem oziroma pedagoškem sodelovanju.

10. Na podlagi navedenega svet agencije zaključuje, da vlagatelj ne izpolnjuje vseh zahtevanih kriterijev in pogojev, kot jih določata ZViS in Merila, saj je iz vloge, poročil strokovnjakov in zapisnika o izvedeni ustni obravnavi o omenjenem študijskem programu razvidno, da vlagatelj ne izkazuje ustreznega mednarodnega sodelovanja ter da Fakulteta nima razvitega ustreznega znanstveno raziskovalnega sodelovanja, niti ni vključen v raziskovalne projekte oziroma programe, zato je odločil, kot je navedeno v izreku.

11. Na podlagi pritožbe tožeče stranke je Pritožbena komisija Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu na podlagi prvega in tretjega odstavka 51. k člena ZVis odločila, da se pritožba zavrne. V povzemanju pritožbe drugostopenjski organ pravi, da pritožnik organu očita, da naj bi bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, ker naj bi bila ugotovitev sveta agencije o neustrezni kadrovski strukturi in pomanjkanju ustreznih referenc in kompetenc nosilcev s področij predmetov povsem nasprotna dejstvom. Vlagatelj naj bi skladno s pozivi sveta agencije ustrezno dopolnil kadrovsko strukturo. Znanstveno-raziskovalna bibliografija nosilcev naj bi zanikala stališče posameznih recenzentov, na katera se je oprl svet agencije, ko je odrekel soglasje. Te reference so po pritožnikovem mnenju nedvomne in so mednarodne, v obdobju zadnjih desetih let pa vpisane v COBIS-u. Razlog v izpodbijanem sklepu, da kljub osveženi kadrovski strukturi učni načrti niso bili posodobljeni, naj bi bil neutemeljen, saj je povsem nepomembno ali je sestavljavec posameznega učnega načrta za posamezen predmet tudi njegov nosilec. Pritožnik se ne strinja tudi z očitkom premajhnega deleža temeljnih vsebin in neustreznega študijskega okolja. Meni, da že obstajajo pogoji za raziskovalno delo in da raziskovalna dejavnost poteka, saj je svet agencije sam ugotovil, da pritožnik ima eno raziskovalno skupino pod št. ... Po njegovem mnenju iz nobene določbe Meril ne izhaja, da je pravno utemeljeno zahtevati od vlagatelja izvajanje aktivnih raziskovalnih programov in projektov. Tudi zahteva, da je potrebno zagotoviti podatke o raziskovalni opremi, ni predpisana. Meni, da gre po 4. in 42. členu ZViS za opredelitev dejavnosti visokošolskega zavoda, ne pa za kriterije, po katerih se opravlja akreditacija študijskih programov. Edini kriterij za presojo je določen v 4. točki 1. odstavka 7. člena Meril, ki določa presojo ustreznega mednarodnega sodelovanja in ne samostojnega izvajanja, pa tudi ne aktivnih znanstveno-raziskovalnih projektov. Pritožniku je nerazumljivo, da organ prve stopnje kot oblike mednarodnega sodelovanja ni upošteval pogodbe o sodelovanju z Univerzo v Y., Fakulteto za elektrotehniko, in Veleučilištem v X. Tudi veljavna merila za akreditacijo in zunanjo evalvacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov zahtevajo zgolj dokazila o vzpostavljenih razmerah za znanstveno-raziskovalno delo. Svetu agencije očita, da ni navedel, katera merila konkretno oziroma katere alineje niso bile upoštevane. Svet agencije je izdal soglasje za visokošolski študijski program in je pri oceni istih meril podal povsem druge ugotovitve, in je upošteval vse sporazume o sodelovanju. Izpodbijanega sklepa naj ne bi bilo mogoče preizkusiti, saj se sklicuje na recenzente, ki so se ukvarjali s prvotno vlogo, tekom postopka pa je bila ta večkrat dopolnjena. Zadnja dopolnitev vloge z dne 3. 2. 2011 naj bi odpravila in upoštevala vse pripombe recenzentov, zato je bila po pritožnikovem mnenju formalno in vsebinsko popolna.

12. V vsebinskem delu obrazložitve se drugostopenjski organ sklicuje na drugi odstavek 35. člena ZViS ter 4. točko prvega odstavka 7. člena Meril in pravi, da je treba pritrditi pritožniku, da navedeni predpis določa zgolj podatke o mednarodnem sodelovanju visokošolskega zavoda na primeroma naštetih področjih, ne pa njegovega samostojnega izvajanja. Nadalje drugostopenjski organ pravi, da pritožnik pravilno opozarja, da Merila izrecno ne predpisujejo aktivnih raziskovalnih projektov in programov in na tej osnovi ne utemeljujejo ustreznega mednarodnega sodelovanja. Vendar je za podelitev soglasja k študijskemu programu potrebna izpolnitev vseh zakonskih in podzakonskih zahtev, zato že ugotovitev neobstoja enega od pogojev preprečuje izdajo soglasja. Svet agencije je presodil sporazume o sodelovanju, ki jih je predložil pritožnik in z njimi utemeljeval izpolnjevanje obvezne sestavine, ki se nanaša na podatke o mednarodnem sodelovanju visokošolskega zavoda. Ugotovil je, da pritožnik še nima vzpostavljenih oblik mednarodnega sodelovanja, da je v vlogi izražena le namera oziroma zaprosilo za Erasmus University Charter listino, iz vloge pa tudi ni razvidno pritožnikovo sodelovanje v raziskovalnih projektih (v okviru programov Evropske unije ali drugih mednarodnih programov). Svet agencije je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa povzel pogodbe o sodelovanju, ki jih je predložil pritožnik. Tako je presodil tudi pogodbo o sodelovanju z Veleučilištem v X., za katero pritožnik meni, da je nedvomno oblika mednarodnega sodelovanja, kot ga predvidevajo Merila. Ker pa je svet agencije ugotovil, da je iz povzetih pogodb o sodelovanju, pisem o nameri in ostalih dogovorov razvidna zgolj pripravljenost za sodelovanje, ni pa podatkov o konkretnem znanstveno-raziskovalnem oziroma pedagoškem sodelovanju, je zaključil, da pritožnik ne izpolnjuje vseh zahtevanih pogojev in kriterijev, kot jih določata ZViS in Merila. Pritožbena komisija se s takšno utemeljitvijo strinja. Oblike mednarodnega sodelovanja v 7. členu Meril so naštete le primeroma. Kljub temu pa morajo biti te oblike sodelovanja po oceni pritožbene komisije konkretizirane. Pritožnik bi zato kot dokaz mednarodnega sodelovanja moral izkazati dogovore o mednarodnem sodelovanju na konkretnih projektih. Zgolj okvirni sporazumi o mednarodnem sodelovanju ne zadoščajo za izpolnjevanje te obvezne sestavine študijskega programa. Ob navedenem je neutemeljena tudi pritožnikova navedba o neupoštevanju pogodbe z Veleučilištem v X., saj ta predstavlja le okvirni, ne pa konkretnega dogovor o mednarodnem sodelovanju. Ker sta tako svet agencije kot pritožbena komisija ugotovila, da predlagatelj ne izpolnjuje pogojev glede mednarodnega sodelovanja, soglasja ni bilo mogoče izdati in je tudi pritožba prav iz tega razloga neutemeljena. Ker je pritožba neutemeljena že iz zgoraj navedenega razloga, pritožbena komisija ostalih pritožnikovih razlogov ni presojala. Tudi do očitane bistvene kršitve določb postopka ni prišlo, saj glede neizpolnjevanja pogoja mednarodnega sodelovanja pritožnik vloge ni dopolnjeval, konkretnih oblik mednarodnega sodelovanja pa ni navedel niti v pritožbi. Ta ugotovitev izhaja tudi iz pripomb na mnenja strokovnjakov z dne 3. 2. 2011, na katere se sklicuje pritožnik. Tudi v teh pripombah pritožnik ni navedel nobene od konkretnih oblik mednarodnega sodelovanja, saj je navedel le, da imajo nosilci predmetov utečene mednarodne povezave, ki jih bodo uporabili, ko bo fakulteta začela z delom.

13. Tožnik vlaga tožbo zoper prvostopenjski in drugostopenjski akt. Predlaga, da sodišče ugodi tožbi in spremeni izpodbijane sklepe NAKVIS-a na način, da izda soglasje k študijskemu programu tretje stopnje. Podrejeno predlaga naslovnemu sodišču, da ugodi tožbi in odpravi izpodbijana sklepa NAKVIS-a ter vrne zadevo v ponovni postopek. V tožbi pravi, da so ugotovitve sveta NAKVIS-a, kar se tiče neustrezne kadrovske strukture in pomanjkanja neustreznih referenc in kompetenc s področja predmetov, neutemeljene in dejansko zgrešene, torej nepopolne in napačne, saj so v direktni koliziji z javno objavljenimi referencami uglednih visokošolskih profesorjev, kot izhajajo iz COBISS-a, prav tako pa so širše evropsko in globalno primerljivi. Podatke iz COBISS-a vključuje v tožbo. Nadalje pravi, da ni nikjer ni predpisano, da mora ista oseba, ki je nosilec predmeta določiti tudi vsebine posameznega učnega načrta. Povsem nepomembno je, ali je sestavljavec učnega načrta za posamezen predmet tudi nosilec. Pomembno pa je, da je posamezen nosilec, ki je bil naknadno določen, učni načrt strokovno in vsebinsko pregledal in se z njim v celoti strinja ter ugotavlja, da gre za ustrezne vsebine. To pa izhaja iz tega, da je podal soglasje, za nosilstvo pri posameznem predmetu oz. področju. Navedba o neustreznem študijskem okolju ni razumljiva zaradi preprostega dejstva, da se prav v Ž. oblikuje ustrezno visokošolsko središče tudi v materialnem smislu, ki je na razpolago in neodvisno od Šolskega centra v Ž. prav za potrebe fakultete, kar je tudi sicer splošno znano dejstvo. Ob tem pa souporaba kakšne študijske učilnice šolskega centra ne more biti problematična. Ob tem je organ povsem prezrl socialno, regionalno in siceršnje okolje Ž. Očitno lahko gre v tem primeru celo za diskriminacijo določenih razvojnih potencialov regije, predvsem mladih. In prav temu potencialu mladih se v z roko v roki z gospodarstvom želi približati fakulteta, zato ni mogoče pristati na nezakonit in diskriminatoren kriterij neustrezno študijsko okolje, kar nima v merilih nobene osnove. Še več, to je pravzaprav razlog, da se uvajajo novi študijski programi, kot je predmetni, saj je samo tako mogoče zagotoviti ustrezno študijsko okolje. Svet agencije ugotavlja, da ima tožnica eno raziskovalno skupino pod št. ... Torej raziskovalna dejavnost poteka, zato ni utemeljena ugotovitev sveta, da ni raziskovalnega dela in raziskovalnih projektov. Fakulteta ima raziskovalno delo in raziskovalne projekte, vendar jih nima financiranih iz proračuna RS, ampak direktno iz gospodarstva. Razpršenost laboratorijev glede na majhnost mesta in regije ne more biti noben tehten in resen argument. Organ pa tokrat tudi jasno prizna, da laboratoriji so na razpolago, kar pa je edino relevantno. Nadalje iz nobene določbe Meril za akreditacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov (Uradni list RS, št. 101/2004) ne izhaja, da je pravno utemeljeno zahtevati od tožnice izpolnjevanje pogojev v smislu izvajanja aktivnih raziskovalnih programov, raziskovalnih projektov niti ni predpisane zahteve, da je potrebno zagotoviti podatke o raziskovalni opremi. To pomeni, da se zahteva po izvajanju raziskovalnih programov, glede na veljavne kriterije za akreditacijo študijskih programov sploh ne more postavljati. Edino, kar je lahko kriterij in je tudi predpisano, je določeno v 4. točki 1. odstavka 7. člena citiranih meril iz leta 2004. 14. Ta točka pa ne določa aktivnih znanstveno-raziskovalnih projektov, ampak določa presojo ustreznega mednarodnega sodelovanja. Kriteriji za to sodelovanje pa so po citirani določbi naslednji: sodelovanje v raziskovalnih projektih (to so programi EU, drugi mednarodni programi drugi multilateralni ali bilateralni programi ter meduniverzitetni sporazumi ipd.); sodelovanje v tematskih mrežah in drugih projektih, ki pospešujejo vključevanje v skupni evropski visokošolski prostor; sodelovanje v programih mobilnosti za študente ter visokošolske učitelje. Iz dikcije »podatki o mednarodnem sodelovanju visokošolskega zavoda« je povsem jasno, da ni mogoče zahtevati aktivnih raziskovalnih projektov in programov in na tej osnovi utemeljevati, da ustreznega mednarodnega sodelovanja ni. To preprosto ni eno in isto.

15. Merila predvidevajo zgolj sodelovanje, ne pa samostojno izvajanje, to pa je bistvena razlika.

16. Iz meril je povsem jasno, da se zahteva sodelovanje in podatki o tem sodelovanju pri tem pa je 4. točka 1. odstavka 7. člena Meril iz leta 2004 zapisana odprto. Pri tem pa je tudi odločilno dejstvo, da ima fakulteta tudi sklenjeno pogodbo za uporabo laboratorijev v Šolskem centru Ž., ki je že več let pripravljal in opremljal te laboratorije in ustrezno opremo za te študijske programe skupaj z gospodarstvom regije in so odlično opremljeni na nivoju univerzitetnih laboratorijev, kar so v preteklosti tokom obravnave vlog tožnice zaznali in ugotovili člani preteklih evalvacij (npr. dr. S.S.) tako, da tudi ta ugotovitev glede laboratorijev in opreme ni utemeljena in pomeni napačno ugotovitev dejanskega stanja, ker preprosto ni resnična. Zato ni razumljivo, da se ne upoštevajo pogodba o sodelovanju z Univerzo v Y., Fakulteto za elektrotehniko, in Veleučilištem v X., to so nedvomno oblike mednarodnega sodelovanja, kot ga predvidevajo merila.

17. Poleg tega je potrebno izpostaviti, da fakulteta, tudi če bi se za presojo upoštevala 4. in 42. člen ZVIS-a (kar je sicer nezakonito, ker ne gre za merila za akreditacijo visokošolskih zavodov), pa moramo ugotoviti, da sta tudi ti določbi ZVIS-a formalno in zakonito realizirani, tako da niti ni mogoče trditi, da vloga in fakulteta ne izpolnjuje zakonske pogoje.

18. Tako Svet NAKVIS-a sam ugotavlja (čeprav tega potem ne prizna), da fakulteta že izpolnjuje tako točko 4. kot točko 5., saj ima uradno raziskovalno skupino, kar pomeni, da že obstajajo pogoji za raziskovalno delo in raziskovalno delo kot tako. Prav tako je izpolnjen 42. člen ZVis, saj je ta raziskovalna skupina registrirana skladno z zakonom, ki ureja raziskovalno dejavnost, tako, da so formalni pogoji izpolnjeni. Zato je v zvezi s tem tudi potrebno ugotoviti, da je citiranim določbam zakona izrecno zadoščeno, in drugačna ugotovitev pomeni napačno ugotovitev dejanskega stanja in posledično kršitev materialnega prava.

19. Poleg navedenega pa tožnica izpostavlja in opozarja, glede na to, da je v starih merilih iz 2004 pravna praznina glede zahtev po znanstveno-raziskovalnem delu na samostojnih in drugih projektih, ker tega ne urejajo in zato ni mogoče presojati uporabo meril, lahko kot standard za korektno in pošteno presojo in oceno znanstveno-raziskovalnega dela fakultete služijo (v izogib očitku samovoljnosti) trenutno veljavna merila za akreditacijo in zunanjo evalvacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov (Uradni list RS 119/2006). Če se uporabljajo že navedena merila in iz 34. člena pod točko b, ko gre za prvo akreditacijo študijskega programa, je v točki 8 navedeno: »Dokazila o vzpostavljenih razmerah za znanstveno, raziskovalno, umetniško oziroma strokovno delo: bibliografski podatki, spletni naslov, s katerega so razvidni znanstveno raziskovalni projekti ali programi, raziskovalne skupine ali raziskave za gospodarstvo.“

20. V konkretnem primeru gre za tako imenovano programsko normo, ki zahteva dokazila o vzpostavljenih razmerah za znanstveno delo, torej v bistvu ne zahteva znanstvenega dela kot takšnega, saj pri prvi akreditaciji študijskega programa pri novem zavodu tega še ni. Tako ni mogoče zahtevati, da bi morala fakulteta opravljati pretežno znanstveno in izobraževalno dejavnost s področja ena ali več sorodnih oziroma med seboj povezanih znanstvenih disciplin in skrbeti za njihov razvoj.

21. Takšna interpretacija pogoja je v bistvu nemogoča in v pravu šteje za nezapisano. Pri novi fakulteti z novi študijskim programom kaj takega ni mogoče zahtevati. Zato je povsem na mestu 34. člen, ki zahteva zgolj dokazila o vzpostavitvi razmer za znanstveno raziskovalno delo, kar pa je v konkretnem primeru nesporno dokazano.

22. Tako iz predstavljenega dejanskega stanja pod točkami 4., 5., in 6. ni utemeljena ugotovitev, da tožnica ne izkazuje ustreznega mednarodnega sodelovanja, ter ugotovitev, da nima znanstveno-raziskovalnih programov in da nima na razpolago opreme, kar preprosto ni res, vsi navedeni pogoji so dani in zagotovljeni. Dejstvo je, da sta torej 4. člen ZVIS-a in 42. člen ZVIS-a v celoti upoštevana, ker fakulteta ima formalno raziskovalno skupino pod številko ... Zato je bil najmanj iz tega razloga tudi navedeni materialni predpis napačno uporabljen. Ob tem je posebej potrebno izpostaviti dejstvo, da je Svet NAKVIS-a v dne 21.04.2011 pod številko … izdanemu soglasju k visokošolskemu študijskemu programu prve stopnje: Inženiring in vozila Fakultete, praktično glede istih meril podal povsem druge ugotovitve. Te ugotovitve veljajo v osnovnih elementih smiselno enako tudi za doktorski program. Iz tega sklepa izhaja torej, da so tudi tako imenovani materialni pogoji v celoti podani. Tudi v sklepu, s katerim je svet Nakvis-a priznal izpolnjevanje kriterijev za univerzitetni program je svet upošteval sporazum o sodelovanju s Fakulteto informacijskih tehnologij …, Srbija, sporazum o sodelovanju z Veleučilištem v X., pogodbo o sodelovanju na področju industrijskih raziskav s Fakulteto za elektrotehniko Univerze v Y, ter druge sporazume, tako z gospodarstvom, kot tujino, npr. FTI …, Srbija, in drugo. Tega istega dejanskega stanja pa ne upošteva v zvezi z oceno doktorskega programa.

23. Pogodbe, kot jih ima tožeča stranka, dajejo podlago in zavezo (obveznost) za sodelovanje, ne pa konkretne podatke in nedvomno pomenijo ustrezne dokaze, saj so med-univerzitetni in drugi sporazumi izrecno omenjene oblike sodelovanja, katere mora svet po 4. točki 1. odstavka 7. člena meril upoštevati, ne pa da jih na ta način zavrača. Svet sam ugotavlja na strani 7, zadnji odstavek, da fakulteta ima ustrezno raziskovalno opremo, ko ugotavlja sklenitev pogodbe za uporabo laboratorijev v Šolskem centru Ž.

24. Po 2. odstavku 237. člena ZUP-a izdanega sklepa ni mogoče preizkusiti. Sam sklep se sklicuje na recenzente, recenzenti so se ukvarjali v bistvu s prvotno vlogo, tekom postopka je bila vloga s strani stranke večkrat dopolnjena, bila pa je tudi pred organom izvedena ustna obravnava. Iz tega izhaja, da je organ izvajal poseben ugotovitveni postopek, v katerem je preverjal dejstva. S tem pa je pristojni organ storil kršitev po 2. točki 1. odstavka 27. člena ZUS, ker se pred izdajo tega akta ni ravnalo po pravilih postopka, pa je to dejansko moglo vplivati na zakonitost oz. pravilnost odločitve, s čimer je storjena bistvena kršitev določb postopka.

25. Pri tem ni nepomembno, da je tožnica tekom postopka večkrat dopolnila svojo vlogo, saj je poseben postopek pred organom namenjen za to, da se razčistijo vsa vprašanja in seveda omogoči stranki, da svojo vlogo ustrezno dopolni, tudi recenzija je nedvomno temu namenjena. Tožnica je v predhodnem postopku kot vlagateljica svojo vlogo dopolnila upoštevaje mnenje recenzentov. Ustrezna dopolnitev vloge glede na 133. člen ZUP-a ni sporna. Seveda pa tako voden postopek pogojuje, da lahko organa, to sta Svet NAKVIS-a in pritožbena komisija, ocenjujeta vlogo tožnice zgolj po zadnjem stanju, to je v konkretnem primeru na dan 3. 2. 2011, ko se šele lahko šteje in upošteva zadnje stanje vloge, ki je tudi vsebinsko popolna in utemeljena. Glede na jasne določbe ZUP-a pa sta Svet NAKVIS-a, pa tudi pritožbena komisija dolžna obravnavati vlogo po njenem zadnjem stanju, kar pomeni. da je to datum 3. 2. 2011 z upoštevanjem vseh dopolnitev.

26. NAKVIS je v zvezi z vlogo za univerzitetni študijski program ugotovil nekaj povsem drugega in je ugotovil, da so pogoji v zvezi z sporazumi za mednarodno sodelovanje izpolnjeni.

27. V zvezi z stališčem pritožbenega organa, da je kadrovska zasedba neustrezna po navedbah recenzentov, ker reference posameznih nosilcev ne ustrezajo, je potrebo pojasniti, da ta navedba ni resnična in ne drži. Dr. G.G. je vodja razvoja v tovarni X. in ima vse potrebne reference vključno s patenti. Dr. Š.Š. je vodja razvoja v tovarni Y. in ima tudi vse potrebne reference, tako znanstvene kot druge. Nadalje, mag. I.I. je vodja vzdrževanja v tovarni Q. z dolgoletno prakso in raziskovalnimi in strokovnimi dosežki. V zvezi z ugotovitvijo, da ima fakulteta zgolj eno raziskovalko, to je zgolj ga. U.U. ugotavlja, da je ta informacija nepopolna, ker ne upošteva dejstva, da je v praksi že izoblikovana raziskovalna skupina iz naslednjih nosilcev predmetov: prof. dr. V.V., docent dr. V.A., izr. prof. dr. V.B., akademik prof. dr. V.C., prof. dr. V.Č. Samo vprašanje formalne registracije raziskovalne skupine pa ne more biti merodajno za ugotovitve v tem postopku, ker gre za dejstva, ne pa za forme. Navedene osebe imajo že sedaj bogato znanstveno in raziskovalno delo in izvajajo visokošolsko izobraževalno dejavnost, delujejo pa tudi na področju razvoja znanstvenoraziskovalnega dela fakultete. Poleg navedenih pa je posebej pojasniti, da je dodana vrednost znanstveno raziskovalnemu delu, ki ne sme biti samo sebi namen, ravno v dejstvo, da se v to raziskovalno skupino vključujejo tudi dr. G.G., dr. Š.Š. in mag. T.T., poleg teh pa se vključujejo tudi ostali visokošolski učitelji ali profesorji, ki so na spisku za izvajalce programov VS in programov UNI.

28. Glede vprašanja aktivnih raziskovalnih programov poteka raziskovalni projekt s Fakulteto za elektrotehniko Univerze v Y. pod vodstvom prof. dr. Š.A. in dr. Š.B., za katerega je predvideno predvidevamo nadaljevanje, dokaz temu, da projekt dejansko obstoji, je poročilo Fakultete za elektrotehniko Univerze v Y., ki tudi vsebinsko izkazuje izvedbo projekta pod nazivom projekt Oddaljeni pristop iz leta 2010. 29. Glede na to, da se terja konkretizacija znanstveno raziskovalnega oz. pedagoškega sodelovanja, kar do sedaj ni bilo posebej izpostavljeno, zato so bile predložene zgolj formalne listine, je potrebno pojasniti da je v 2. in 3. letniku VS programa konkretno sodelujejo vodilni strokovnjaki iz avtomobilske industrije dr. G.G., dr. Š.Š. in mag. T.T., mag. Z.Z. pri izvajanju ključnih predmetov VS programa in bodo sodelovali tudi pri izvajanju UNI programa. Torej ni resnična ugotovitev, da ne obstoji konkretno pedagoško sodelovanje z industrijo. V zvezi s konkretnim znanstveno raziskovalnim sodelovanjem pa je potrebno še posebej izpostaviti tudi program projekta Oddaljenega pristopa, ki se nedvomno v sodelovanju z Fakulteto za elektrotehniko Univerze v Y. že lep čas odvija. Prav tako so v teku aktivnosti na projektu sodobnega konstruiranju s Fakulteto za strojarsko brodogradenje, Hrvaška (s prof. dr. V.Č.). Iz mednarodne sfere sodelujejo pri programu Fakultete A. naslednje osebe skladno s sklenjenim sporazumom: Fakulteta za informacijske tehnologije …, Srbija - gre za mednarodno sodelovanje iz njene sfere izhajata prof. P.P. (v pedagoškem programu, nosilec predmeta - Tehnološki procesi v avtomobilski industriji); Strojarsko brodogradevni fakultet - vodilna fakulteta v Republiki Hrvaški; prav tako je tudi nosilec predmeta dr. Š.B. - računalniško vodeni inženiring (Computer Aided Ingeniring) - tudi vključen v mednarodno sodelovanje pri prestižnih nagradah podjetja … v …; prav tako poteka tudi sodelovanje z IGD (Institut for Graphical design …) in TU … .

30. Konkretno znanstveno raziskovalno delo z uglednimi tujimi fakultetami je zasnovano na sodelovanju Fakultete A. in Fakultete za elektrotehniko (prof. Š.A.) in Fakultete za računalništvo (prof. V.C.).

31. Glede na navedena dejstva po potrebi lahko opravi zaslišanje prič, ki bodo lahko pojasnile sodišču ves obseg znanstveno raziskovalnega, pedagoškega in mednarodnega sodelovanja, katero je v celoti nepopolno in nepravilno ugotovljeno v prvostopenjskem sklepu. Tako so podani razlogi za ugoditev tožbenemu zahtevku skladno z točkami 1., 2., in 3. prvega odstavka 27. člena ZUS.

Obrazložitev k prvi točki izreka:

32. Tožba je utemeljena.

33. Nacionalna agencija RS za kakovost v visokem šolstvu (NAKVIS), sedaj tožena stranka, je samostojna in neodvisna agencija, ki jo zavezujejo načela strokovnosti, nepristranosti, zakonitosti in politične nevtralnosti. (3. odstavek 51e. člena ZVis-G). Za razrešitev obravnavanega spora glede na konkretne okoliščine primera sta bistveni načeli strokovnosti in zakonitosti. Tožena stranka je zavezana načelu strokovnosti, saj je ustanovljena za zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu (1. alineja 1. odstavka 51f. člena ZVis-G). Zato se v samo uporabo in interpretacijo kriterijev za zagotavljanje kakovosti sodišče v upravnem sporu ne spušča, razen kolikor ne gre za očitno nerazumno uporabo ali interpretacijo teh kriterijev. Gre za t.i. zadržani test očitne nerazumnosti.

34. Vendar pa je NAKVIS zavezan tudi načelu zakonitosti in s tem tudi nadzoru nad zakonitostjo odločanja. Zakonodajalec je celo izrecno določil, da pri izvajanju nalog NAKVIS izdaja posamične upravne akte za odločanje v posamičnih javnopravnih zadevah (2. alineja 5. odstavka 51e. člena ZVis-G) in če ni z drugim zakonom drugače določeno, o posameznih pravicah in zahtevkih strank odloča po Zakonu o splošnem upravnem postopku (6. odstavek 51.e člena ZVis-G). Ena izmed nalog NAKVIS-a je tudi izvajanje (5. alineja 1. odstavka 51.f člena ZVis-G) oziroma odločanje o akreditacijah študijskih programov (7. alineja 11. odstavka 51.h člena Zvis-G). Z vidika postopkovnih določb iz 51.p. člena ZVis-G izpodbijani akt nima nezakonitosti, materialno-pravnih določb glede izdajanja soglasij za akreditacije študijskih programov pa v zakonu ni. Določba 1. odstavka 4. člena ZVis-UPB3, ki pravi, da fakulteta opravlja pretežno znanstveno-raziskovalno in izobraževalno dejavnost s področij znanstvenih disciplin in da skrbi za njihov razvoj, ne more biti podlaga na negativno odločitev glede soglasja za akreditacijo predmetnega študijskega programa. Iz te zakonske določbe namreč ne izhaja, da bi moral vlagatelj vloge za akreditacijo izkazovati sporazume o „mednarodnem sodelovanju na konkretnih projektih“ in da „zgolj okvirni sporazumi o mednarodnem sodelovanju„ ne zadoščajo, upoštevajoč pri tem tudi, da drugostopenjski organ podaja dokaj avtonomno interpretacijo Meril za akreditacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov (Merila, Uradni list RS, št. 101/2004), po kateri ima tožnik prav, da „Merila izrecno ne predpisujejo aktivnih raziskovalnih projektov in programov“.

(1)

Če torej Merila za akreditacijo študijskih programov ne predpisujejo obstoja aktivnih raziskovalnih projektov, kar je do neke mere razumljivo, če gre za prvo akreditacijo, četudi bi bilo povsem razumno pri tem upoštevati tudi aktivne raziskovalne projekte raziskovalcev predmetnega zavoda, potem bi bil izpodbijani sklep zakonit in v skladu z načelom pravne države in predvidljivosti (2. člen Ustave) ter prepovedi arbitrarnega odločanja (22. člen Ustave) le pod pogojem, da bi zahtevo po dokazilu o mednarodnem sodelovanju na konkretnih projektih predpisovala Merila. Pri tem elementu pa ima sodišče težave v sami zmožnosti preizkusiti zakonitost izpodbijanih aktov, kajti prvostopenjski akt ne navaja, katere konkretne določbe iz Meril vloga tožeče stranke ne izpolnjuje. Splošno citiranje 6., 7., 8. in 9. člena Meril ne zadošča, ker iz tega ni razvidno, na katero določbo je organ apliciral pravno relevantna dejstva. Po določbi 4. točke

1. odstavka 214. člena ZUP mora imeti obrazložitev navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba, ker je samo na tej podlagi mogoče akt preizkusiti. To je še toliko bolj relevantno v zadevah, kot je obravnavana, ko so materialni pogoji za upravno odločitev določeni v podzakonskem aktu samostojne agencije, ki ima zakonsko pooblastilo za določanje meril za akreditacije (2. alineja 1. odstavka 51.f člena ter 3. alineja 11. odstavka 51.h člena ZVis-G). Sodišče zaradi tega jasnega zakonskega pooblastila in narave Meril, ki se nanašajo na zagotavljanje kakovosti visokega šolstva, pušča zelo široko polje proste presoje pri interpretiranju Meril, vendar pa ta zadržanost sodišča ne more ignorirati minimalnih standardov načela pravne države, pravne predvidljivosti in prepovedi arbitrarnega odločanja. Določba 7. člena Meril, ki jo omenja drugostopenjski organ, je zelo obširna, ima 14 točk, in več točk ima po več konkretnih alinej. Sodišče lahko samo ugiba, da je upravni organ morda uporabil določbo 1. alineje 4. točke 7. člena Meril, ki jo drugostopenjski organ omenja enkrat na začetku obrazložitve drugostopenjske odločbe, ne pa več pri subsumpciji relevantih dejstev na zakonski dejanski stan. Po tej določbi mora študijski program vsebovati „podatke o mednarodnem sodelovanju visokošolskega zavoda, kot na primer sodelovanje v raziskovalnih projektih (v okviru programov EU ali drugih mednarodnih programov; drugi bilateralni ali multilateralni programi ter meduniverzitetni sporazumi itd.).“ V skladu z že omenjenim zadržanim testom „očitne nerazumnosti“ sodišče ugotavlja, da niti ni mogoče stranki nalagati pogoja izkazovanja konkretnega pogodbenega sodelovanja z drugimi institucijami v fazi prijave akreditacije študijskega programa, ker je zelo težko pričakovati, da bi druge institucije podpisovale sporazume o konkretnem sodelovanju na področju, na katerem zavod še nima akreditacije; v vsakem primeru pa je v tem kontekstu razumno upoštevati (tudi) rezultate konkretnih sodelovanj v raziskavah, ki jih izkazujejo raziskovalci, vključeni v vlogo za izdajo soglasja. Na arbitrarnost v odločitvi tožene stranke kaže tudi tožbeni ugovor, da je tožena stranka iste sporazume o sodelovanju, ki so predmet spora v tej zadevi, v postopku izdaje soglasja za akreditacijo dodiplomskega študijskega programa štela za ustrezne. Tožena stranka te razlike v oceni dejstev, ki je relevantna z vidika 22. člena Ustave, z morebitnim odgovorom na tožbo ni pojasnila, niti ne v drugostopenjskem aktu, čeprav je tožnik to uveljavljal že v pritožbi zoper prvostopenjski akt. 35. Nadalje je drugostopenjski organ kršil tudi določbo 2. odstavka 254. člena ZUP, kajti drugostopenjski organ nima podlage za način odločanja, da ne presodi vseh pritožbenih navedb. Drugostopenjski organ je namreč presojal samo tožbeni ugovor, ki se je nanašal na podatke o mednarodnem sodelovanju, med tem ko je prvostopenjski organ navedel več razlogov za zavrnitev soglasja, ki pa so vsi v dejanskem pogledu preveč pavšalni glede na to, da organ skrbi za kakovost visokošolskih programov, in so brez navedbe konkretne pravne podlage iz Meril. 36. Na tej podlagi je sodišče tožbi ugodilo, oba akta odpravilo, kar sodišču omogoča določilo 3. odstavka 64. člena ZUS-1, in zadevo vrnilo prvostopenjskemu organu v ponoven postopek. Tožena stranka mora izdati nov upravni akt v 30 dneh od prejema sodbe, pri tem pa je vezana na pravno stališče sodišče (4. odstavek 64. člena ZUS-1) Obrazložitev k drugi točki izreka: Določilo 3. odstavka 25. člena ZUS-1 določa, da sodišče, kadar ugodi tožbi in upravni akt odpravi, tožniku glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov skladno s pravilnikom, ki ga izda minister za pravosodje, prisojeni znesek pa plača toženec. Po določilu 2. odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Pravilnik, Ur. l. RS št. 24/2007), se tožniku, če je bila zadeva rešena na seji in je tožnik v postopku imel pooblaščenca, ki je odvetnik, se mu priznajo stroški v višini 350 EUR. Po določilu zadnjega stavka določila 3. odstavka 25. člena ZUS-1 prisojeni znesek plača toženec. Tožena stranka je dolžna plačati navedeni znesek tožeči stranki, povečan za 20% DDV, kar skupaj znese 420 EUR. Ta znesek mora tožena stranka plačati tožnici v 15 dneh od prejema sodbe, v primeru zamude tega roka pa skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi.