Jedro

Morebitna soodgovornost delavca je lahko le predmet regresnega zahtevka tožene stranke. Nima pa nobenega vpliva na vsebino in obseg odgovornosti tožene stranke v razmerju do tožeče stranke.

Tožena stranka bi morala poskrbeti, da bi se gradbeni oder pred uporabo pregledal in če tega ni storil sam zakoniti zastopnik tožene stranke, ki je tako opustil dolžno nadzorstvo, bi moral to storiti vsaj poškodovani delavec.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Tožena stranka sama nosi pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo toženi stranki naložilo plačilo zneska 31.206,78 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 14.10.2011 dalje do plačila, v 15-tih dneh. Hkrati je sklenilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti pravdne stroške v znesku 750,10 EUR, v roku 15-tih dni, po tem roku pa v primeru zamude še zakonske zamudne obresti, ki tečejo od 16 dne, šteto od vročitve te sodbe do plačila.

2. Proti sodbi se je tožena stranka pravočasno pritožila in uveljavljala pritožbeni razlog zmotno ugotovljenega dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Sodišču druge stopnje je predlagala, da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo v celoti razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje oziroma, da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek tožeče stranke v celoti zavrne. Zahtevala je povrnitev pritožbenih stroškov.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila in sodišču druge stopnje predlagala, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne in izpodbijano sodbo potrdi. Zahtevala je stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

Ugotovljeno dejansko stanje

5. Delavec tožene stranke D. R. je 17.10.2008 opravljal dela in naloge na gradbišču S. d.o.o. v poslovni coni V., kjer je tožena stranka izvajala strojna dela. Skupaj s sodelavcem D. K. je izvajal dela na gradbišču na medetažni plošči skladišča. Z viličarjem je dvignil radiator do odprtine medetaže AB plošče. Ker ob dviganju ni bilo prostora, da bi se povzpel na AB ploščo višine cca. 440 cm po lestvi, se je povzpel po delovnem odru, ki je bil postavljen pod drugo odprtino. Ker je bil oder prenizek cca. 250 cm se je delavec povzpel na medetažno ploščo po stranskem delu tretjega segmenta odra. Ker prečni in diagonalno povezani elementi na tretjem segmentu niso bili nameščeni, sta se oba zatiča zlomila. Delavec je padel z višine cca 3 metrov na betonska tla in utrpel hude telesne poškodbe. Stroški zdravljenja v Zdravstvenem domu A, Splošni bolnišnice B in izplačilo nadomestila plače za čas nezmožnosti za delo za obdobje od 28.11.2008 do 30.4.2010, ki jih je plačala tožeča stranka, znašajo v skupni višini 31.206,78 EUR, kar predstavlja uveljavljani tožbeni zahtevek proti toženi stranki. Pravni temelj za uveljavljanje tožbenega zahtevka tožeče stranke proti toženi stranki je 87. člen Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ).

Bistveni razlogi v sodbi sodišča prve stopnje

6. Tožena stranka je opustila izvajanje ustreznega nadzora, ko je delavcu dopuščala uporabo nevarnega odra. S tem so bile kršena določila 6. točke 19. člena v zvezi z 18. členom Zakona o varnosti in zdravju pri delu. Tožena stranka namreč ni zagotovila ustreznega nadzora nad izvajanjem ukrepov za varno delo. Nadalje je bilo kršeno določilo 6.3. točke priloge IV. uredbe o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih, po katerem mora zidarske odre pregledati vodja posameznih del. Po četrtem členu Sporazuma o skupnih ukrepih za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu na gradbišču poslovni proizvodnji obrat – S. d.o.o. (B3) je bila tožena stranka odgovorna za lastno organizacijo varnega dela na skupnem delovišču, predvsem pa za izvajanje skupnih varstvenih ukrepov, ki izhajajo iz lastnih tehnologij dela.

Tožena stranka bi morala poskrbeti, da se gradbeni oder pred uporabo pregleda in če tega ni storil sam zakoniti zastopnik tožene stranke, ki je tako pustil dolžno nadzorstvo, bi moral to storiti vsaj delavec D. R. Slednji je bil namreč izkušen delavec z dolgoletnimi delavnimi izkušnjami in je v času odsotnosti nadomeščal zakonitega zastopnika družbe.

Pravna podlaga za odločitev sodišča prve stopnje je torej opustitev dolžnosti ustrezne organizacije delovnega procesa in ustreznega nadzora zaradi katere je prišlo do nastanka škode. Podana je torej vzročna zveza med opustitvijo dolžnega nadzorstva in nastalo škodo.

Pritožbene navedbe

7. Bistvo pritožbenih trditev je naslednje: - poškodovani delavec je deloval samovoljno brez vednosti delodajalca in se izpostavljal nevarnostim za poškodbe. Za dostop v prvo etažo je imel lestev in za dela, kjer je bil potreben oder tudi lasten gradbeni oder, ki ni bil zahteven za pritrditev in je bil primeren za vzpon na tri metre visoko višino prve etaže. Delavec ni ravnal v skladu z 32. in 33. členom Zakona o delovnih razmerjih in je tako njegov soprispevek k nezgodi bistven in bi ga sodišče moralo oceniti ter upoštevati pri odločitvi; - s preiskavo delovne nesreče niso bili ugotovljeni znaki kaznivega dejanja in tuje odgovornosti. Zato ni mogoče toženi stranki očitati opustitev kakršnegakoli nadzora ali kršitve predpisov iz varstva pri delu; - med ravnanjem tožene stranke in nastalo poškodbo ni podana vzročna zveza, ker je za nastanek poškodbe izključno odgovoren sam delavec; - delavec je bil kot dolgoletni delavec seznanjen, da tujih delovnih sredstev ne sme uporabljati in je kršil pravila gospodarske službe; - v postopku ni bilo ugotovljeno, da je tožena stranka kršila Sporazum o skupnih ukrepih pri zagotavljanju varnosti in zdravju pri delu na gradbišču. A. K., ki je bil zaslišan kot priča ni izjavil, da tožena stranka ne bi spoštovala opisanega sporazuma; - 100 % nadzora z vidika varstva pri delu ni mogoče zagotoviti; - delavec je dobil opozorilo po 83. členu ZDR. Oškodovana je bila tudi tožena stranka, ki mu je bila dolžna izplačati osebi dohodek z vsemi pripadajočimi prispevki in odpovedati razna druga dela.

Odgovor na pritožbene navedbe

8. S pritožbenimi razlogi, da je za nastalo škodo odgovoren izključno poškodovani delavec, tožena stranka ne more uspeti. V sodni praksi je namreč uveljavljeno stališče, da je morebitna soodgovornost delavca lahko le predmet regresnega zahtevka tožene stranke. Nima pa nobenega vpliva na vsebino in obseg odgovornosti tožene stranke v razmerju do tožeče stranke na podlagi prvega odstavka 87. člena ZZVZZ (1).

9. A. K. je na gradbišču, kjer je dela opravljala tudi tožena stranka izvajal dela koordinatorja (prim. izpovedbo A. K., list. št. 58). V izpovedbi je pojasnjeval kdo je bil odgovoren za varstvo pri delu na celotnem gradbišču, kdo je bil zadolžen za izvajanje koordinatorjev v fazi izvedbe projekta za varnost pri delu ter potrdil, da je skupaj z A. J. sestavil interni zapisnik o interni raziskavi nezgode pri delu (priloga A5). Vprašanje, ali je tožena stranka ravnala v skladu s skupnim sporazumom, pa ni vprašanje dejanskega stanja ampak vprašanje pravilne uporabe sporazuma kot dela materialnopravne podlage za odločitev v tej zadevi. Zato je povsem nepomembno, česa A. K. ni izjavil, (da tožena stranka ni spoštovala opisanega sporazuma).

Sodišče prve stopnje je namreč pravilno uporabilo določilo četrtega člena sporazuma. Tožena stranka bi namreč morala ves čas dela na skupnem delovišču skrbeti za izvajanje skupnih varstvenih ukrepov, ki izhajajo iz lastnih tehnologij dela. Sodišče prve stopnje je torej pravilno ugotovilo, da bi morala tožena stranka poskrbeti, da bi se gradbeni oder pred uporabo pregledal in če tega ni storil sam zakoniti zastopnik tožene stranke, ki je tako opustil dolžno nadzorstvo, bi moral to storiti vsaj poškodovani delavec.

10. Toženi stranki torej ni uspelo izpodbiti pravilnih in zakonitih razlogov v izpodbijani sodbi, da je podana vzročna zveza med opustitvijo nadzorstva in nastalo škodo. Sodišče druge stopnje se sicer sklicuje še na pravilne in jasne razloge v izpodbijani sodbi, odgovorilo pa je na pravno pomembne pritožbene razloge (prvi odstavek 360. člena ZPP).

11. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni. Sodišče druge stopnje pa tudi po uradnem preizkusu izpodbijane sodbe ugotavlja, da ni podana nobena absolutna bistvena postopkovna kršitev (drugi odstavek 350. člena ZPP), materialno pravo pa je bilo pravilno uporabljeno. Zato je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

12. Izrek o pritožbenih stroških temelji na določilu prvega odstavka 165. v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato sama nosi pritožbene stroške. Tožeča stranka pa v odgovoru na pritožbo niti ni opredeljeno navedla katere pritožbene stroške zahteva. Zato, ker tožeča stranka v zahtevi stroškov ni opredeljeno navedla, sodišče druge stopnje o njih ni odločalo (drugi odstavek 163. člena ZPP).

(1) prim. VSL I Cpg 141/2010 z dne 25.5.2010.