Jedro

Sklep višjega sodišča ni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, saj je sodno varstvo zoper sodne odločbe predvideno v zakonih, ki urejajo sodne postopke.

Izrek

1. Tožba se zavrže. 2. Predlogu tožnika za oprostitev plačila sodnih taks se ugodi in se tožnika oprosti plačila sodnih taks v tem upravnem sporu.

Obrazložitev

: Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka zavrnila pritožbo tožnika in potrdila sklep Okrajnega sodišča v A opr. št. PR ... z dne 17. 2. 2006 ter tožniku naložila plačilo stroškov pritožbenega postopka in odmerila 10.000,00 SIT povprečnine. Tožena stranka v izpodbijanem sklepu ugotavlja, da je prvostopno sodišče z izpodbijanim sklepom utemeljeno zavrglo pritožbo storilca - tožnika kot nedovoljeno. Iz spisnih podatkov je razvidno, da je bila sodba Višjega sodišča v B opr. št. PRp ... izdana 27. 1. 2006, storilec pa je zoper to sodbo vložil pritožbo. V 2. odstavku 74. člena novega Zakona o prekrških (v nadaljevanju: ZP-1) je določeno, da zoper sodbo oziroma sklep višjega sodišča ni pritožbe, zato je prvostopno sodišče pritožbo storilca upravičeno zavrglo kot nedovoljeno. Iz istih razlogov je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep potrdilo, pritožbo storilca pa zavrnilo kot neutemeljeno. Na podlagi 3. odstavka 147. člena ZP-1 je tožena stranka odločila tudi o plačilu stroškov, ki nastanejo pri višjem sodišču, in sicer je določila povprečnino v višini, ki je primerna glede na trajanje tega postopka in storilčeve premoženjske razmere.

Tožnik vlaga tožbo zoper sklep višjega sodišča, kjer se navaja, da je prvostopno sodišče utemeljeno zavrglo pritožbo kot nedovoljeno. V sodbi višjega sodišča se navaja, da je pritožba zoper sodbo Okrajnega sodišča v A nedovoljena, medtem ko se v sodbi v pravnem pouku navaja, da je na sodbo dovoljena pritožba na višje sodišče v roku 8 dni, kar je tožnik tudi storil. V pritožbi gre v bistvu za prošnjo za oprostitev plačila stroškov postopka, zato ga okrajno sodišče, ko ga v pravnem pouku poučuje na pritožbo na višje sodišče, zavaja, čeprav bi morala sodnica vedeti, da taka pritožba ni dovoljena in mu s tem stroške postopka še povečuje. V izpodbijanem sklepu z dne 17. 5. 2006 sodišče navaja, da je odločilo o plačilu stroškov, ki nastanejo pri višjem sodišču, in da naj bi upoštevalo tožnikove premoženjske razmere. Tožniku ni znano, kakšne premoženjske razmere bi morale biti, da bi bil upravičen do oprostitve plačila stroškov postopka, kajti slabših razmer si ne more zamisliti. Njegovi mesečni prejemki so zelo majhni, kar je razvidno iz priloženih potrdil. Poleg tega mu je v noči na 1. 2. 2006 hiša, v kateri je živel, do tal pogorela, tako da mu razen oblačil, ki jih je imel takrat na sebi, pogorelo prav vse, kar je imel v hiši. Od hiše pa ni ostalo nič drugega kot golo zidovje. Sodišče prosi, da ga oprosti plačila stroškov postopka, ker je ostal tako rekoč brez vsega. Prilaga potrdila, ki so potrebna pri reševanju prošnje za oprostitev plačila stroškov postopka.

K točki 1 izreka: Sodišče je tožbo zavrglo iz naslednjih razlogov: V upravnem sporu sodišče odloča o zakonitosti dokončnih posamičnih aktov, ki jih izdajajo državni organi, organi lokalnih skupnosti ali druge osebe, ki so nosilci javnih pooblastil, in o zakonitosti posamičnih aktov in dejanj, s katerimi se posega v ustavnem pravice posameznika, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo (2. in 3. odstavek 1. člena Zakona o upravnem sporu - Uradni list RS, št 50/97 - 45/06 - odl. US). Če se s tožbo izpodbija akt, ki ni dokončen posamični akt in ne drug posamični akt, ki se lahko izpodbija s tožbo po 3. odstavku 1. člena ZUS, sodišče tako tožbo zavrže na podlagi 3. točke 1. odstavka 34. člena ZUS.

V obravnavanem primeru tožnik vlaga tožbo zoper sklep Višjega sodišča v B. Po presoji sodišča to ni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, saj je sodno varstvo zoper sodne odločbe predvideno v zakonih, ki urejajo sodne postopke. Noben zakon ne predvideva, da je zoper sodno odločbo možna tožba v upravnem sporu. Ravno tako iz določb ZUS-a in Ustave Republike Slovenije ne izhaja, da je mogoč upravni spor zoper dokončno sodno odločbo. Zoper dokončno sodno odločbo je možna le ustavna pritožba po določbah Zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94).

Po povedanem je sodišče tožbo zavrglo na podlagi 3. točke 1. odstavka 34. člena ZUS, ker ne gre za akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.

K točki 2 izreka: Tožnik s tožbo predlaga sodišču, da ga oprosti plačila stroškov postopka. Tožbi prilaga odločbo Centra za socialno delo C z dne 7. 2. 2006, iz katere je razvidno, da je upravičen do denarne socialne pomoči, potrdilo Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, Območna služba A, Urad za delo C, z dne 31. 5. 2006, iz katerega je razvidno, da je brezposelna oseba od 18. 7. 2005 dalje, potrdilo Upravne enote C iz gospodinjske evidence, iz katerega je razvidno, da tožnik živi sam, ter potrdilo o višini katastrskega dohodka zavezanca z dne 31. 5. 2006, iz katerega je razvidno, da je imel na dan 30. 6. 2005 katastrski dohodek s priznanimi oprostitvami v znesku 426,00 SIT. Tožnik še navaja, da je pogorela hiša, v kateri je živel, in zato predlaga sodišču, da ga oprosti plačila sodnih stroškov.

Sodišče je predlogu za oprostitev plačila stroškov ugodilo in tožnika oprostilo plačila sodnih taks, ki so kot edini strošek v obravnavanem primeru nastali.

Po določbi 1. odstavka 13. člena Zakona o sodnih taksah (Uradni list RS, št. 20/04, v nadaljevanju: ZST-UPB1) sodišče v celoti ali deloma oprosti plačila taks stranko, če bi bila s plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani. Sodišče po oceni predloženih listinskih dokazov meni, da bi bila s plačilom sodne takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se tožnik preživlja, zato je predlogu ob upoštevanju določbe 13. člena ZST-UPB1 ugodilo.