Jedro

Pokojni se, kot članici agrarne skupnosti, vrnjene premoženjske pravice štejejo za pozneje najdeno premoženje, ki ga dedujejo v naravi le dediči, drugi dediči pa lahko zahtevajo le nujni delež v gotovini.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o dedovanju najprej ugotovilo, da v zapuščino spada članski delež 1/15 pri agrarni skupnosti P., ki ima vpisano lastninsko pravico pri nepremičninah vl. št. ... k.o. P., članski delež 2/17 pri agrarni skupnosti P., ki ima vpisano lastninsko pravico pri nepremičninah vl. št. ... k.o. P. in članski delež 600/12512 pri agrarni skupnosti P., ki ima vpisano lastninsko pravico pri nepremičninah vl. št. ... k.o. P. do 300/736 (tč. 1.), nadalje, da je zapustnica zapustila dediče I. dednega reda hčero J. Š., sina J. Č. in vnukinja P. V. (tč. 2.) ter, da znaša, sodna taksa 13.600,00 SIT (tč. 3.) nato je ob dejstvu, da so se priglasili in zapuščino sprejeli vsi zakoniti dediči v smislu 8. čl. Zakona o vzpostavitvi agrarnih skupnosti razglasilo za zakonite dediče J. Š., J. Č. in P. V., ki dedujejo vsak 1/3 zapuščine ter nazadnje odredilo, da bo po pravnomočnosti tega sklepa sodišče uradoma pri nepremičninah vl. št. ... k.o. P., kjer je vpisana agrarna skupnost P. s članskim deležem zapustnice do 1/15, pri nepremičninah vl. št. ... k.o. P., kjer je vpisana agrarna skupnost P. s članskim deležem zapustnice do 2/17 in pri nepremičninah vl. št. ... k.o. P. (300/760), kjer je vpisana agrarna skupnost P. s članskim deležem zapustnice do 600/12512 opravilo vknjižbo članskega deleža na osebe z imenom J. Š., J. Č. in P. V., na vsakega do idealne 1/3. Zoper ta sklep se pravočasno pritožuje zakonita dedinja P. V.. Najprej navaja, da ni dobila vabila za narok za dne 5. 5. 2003, nato pa izpodbija dejstvo, da so vsi zakoniti dediči tudi člani agrarne skupnosti in navaja, da je članica le ona, zato drugi dediči lahko zahtevajo le nujni delež v gotovini. Nazadnje pa graja še odločitev o sodnih taksah s citiranjem 71. čl. Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDen, Ur. list RS, št. 27/91 s spremembami) po katerem stranke v teh postopkih ne plačujejo taks.

Pritožba ni utemeljena.

Preizkus izpodbijanega sklepa je pokazal, da je v njem sprejeta odločitev pravilna in zakonita. Sodišče prve stopnje pri svojem odločanju ni zagrešilo kršitev postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (II. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. list, št. 26/99 s spremembami)). Pritožnica sicer v svoji pritožbi smiselno zatrjuje kršitev postopka, ko navaja, da ni sprejela vabila za narok z dne 5. 5. 2003, s čemer bi ji bila, seveda kolikor bi bila takšna njena pritožba utemeljena, kršena pravica do izjave (v smislu 5. čl. ZPP). Iz podatkov v spisu evidentno izhaja, da je sodišče prve stopnje na naroku z dne 19. 3. 2003, na katerem je bil prisoten kot pooblaščenec tožnice njen mož A. V. na podlagi predloženega pooblastila, sprejelo sklep, da se bo naslednji narok vršil dne 5. 5. 2003 ob 8.30 ure v sodbi 8/I, kar so vsi prisotni vzeli na znanje in so se odpovedali posebnemu vabilu na narok. Pomeni, da pritožbene trditve niso utemeljene in je sodišče prve stopnje narok dne 5. 5. 2003 opravilo na podlagi izpolnjenih procesnih predpostavk, ko je torej pravilno štelo, da je pritožnica vabilo sprejela, v posledici česar je bil narok opravljen v njeni odsotnosti.

Prav tako je odločitev zapuščinskega sodišča pravilna tako v dejanskem kot v pravnem pogledu. Iz dejanskih ugotovitev izhaja, da vsi zakoniti dediči (ki so se tudi priglasili k dedovanju in zapuščino sprejeli) člani A. s. P., kar je predpogoj za dedovanje v naravi. Po določbi II. odst. 8. čl. Zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic (v nadaljevanju ZPVAS, Ur. list RS, št. 5/94 s spremembami) lahko premoženjske pravice v naravi deduje le tisti dedič, ki je član agrarne skupnosti, drugi dediči pa lahko zahtevajo le nujni delež v gotovini, pri čemer se za premoženjske pravice članov agrarnih skupnosti štejejo tiste pravice, ki so bile njim oz. njihovim pravnim prednikom odvzete po predpisih iz 1. čl. ZPVAS, na območjih, ki so bila po I. svetovni vojni pod K. oz. R. I. in so bila po II. svetovni vojni priključena R. S., pa tudi z drugimi akti oz. predpisi (I. odst. 8. čl. ZPVAS). Ker je pokojna kot članica agrarne skupnosti in prejšnja imetnica premoženjske pravice mrtva, se štejejo vrnjene premoženjske pravice za pozneje najdeno premoženje in zato je bilo zanjo dedovanje izvedeno po Zakonu o dedovanju (ZD, Ur. list, SRS, št. 15/76 s spremembami). Ugotovitev sodišča prve stopnje, ki jo izpodbija pritožba, to je, da so vsi zakoniti dediči tudi člani A. s. P., je skladna s podatki v spisu. Tako iz dopisa A. s. P. z dne 11. 2. 2003 (list. št. 16 spisa) izhaja, da sta njena člana J. Č. in P. V., iz pristopne izjave A. s. P. z dne 15. 4. 2003 (list. št. 22 spisa) pa izhaja, da je članica agrarne skupnosti tudi J. Š.. Ker so torej vsi zakoniti dediči člani Agrarne skupnosti P., je odločitev zapuščinskega sodišča, da dedujejo vsi v naravi v enakih deležih pravilna in temelji na materialni podlagi II. odst. 8. čl. ZPVAS. Nadalje pa je neutemeljena tudi pritožba v smislu izpodbijanja odločitve o sodni taksi. V danem primeru gre namreč za zapuščinski postopek, za katerega veljajo pravila zapuščinskega postopka (v smislu zakonskih določb ZD), kot posebne vrste nepravdnega postopka, v le-tem pa se skladno z določbo 3. tč. 2. čl. Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST, Ur. list SRS, št. 1/90 s spremembami) takse plačujejo. Vse navedeno je imelo za posledico zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijanega sklepa ter odločitev temelji na določbi 2. tč. 365. čl. ZPP.

Pritožnica stroškov postopka v zvezi s pritožbo ni priglasila, zato sodišče druge stopnje o njih ni odločalo.

Določila ZPP so bila uporabljena na podlagi 163. čl. ZD.