Jedro

Za uveljavljanje terjatve iz naslova plačila nadomestila za uporabo fonogramov glede na dogovorjeno mesečno plačevanje nadomestila velja triletni zastaralni rok, določen v 347. členu OZ za terjatve občasnih dajatev, ki dospevajo letno ali v določenih krajših časovnih presledkih.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Pravdni stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 115341/2012 z dne 10. 8. 2012 v celoti razveljavi in se tožbeni zahtevek za plačilo 166,70 EUR s pripadajočimi zamudnimi obrestmi in za povrnitev izvršilnih stroškov zavrne.

2. Tožnik v pritožbi zoper sodbo uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava. Tožnik predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo spremeni in tožbenemu zahtevku ugodi, podrejeno pa naj sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Trdi, da je v sodbi napačno opredeljena pravna narava nadomestila za javno priobčitev fonogramov. Dolžnost plačila nadomestila nastane z vsako posamezno javno priobčitvijo fonograma (prvi odstavek 130. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah). Ne glede na to, da tožnik upravlja nadomestila v mesečnih intervalih, je uporabnik dolžan nadomestilo, če v koledarskem mesecu priobči en fonogram ali pa priobčitev istega fonograma nenehno ponavlja. Zaradi tega ne more iti za občasno terjatev, ampak za seštevek nadomestil za vsako posamezno javno priobčitev. Nedopustno je tudi stališče izpodbijane sodbe, da glede na sklenjeno pogodbo ne gre za terjatev iz naslova neupravičene obogatitve. Intelektualna lastnina je zasebna lastnina. Če nekdo uporablja tujo stvar, pa za njeno uporabo ne plača toliko, kot je bilo dogovorjeno, je na škodo lastnika stvari obogaten za razliko do dogovorjene cene. Pri tem je treba izhajati iz tega, da je materialna pravica prenesena šele s plačilom nadomestila, vse dotlej pa je uporabnik neupravičeno obogaten na škodo imetnikov pravic. Za vtoževano terjatev po navedenem velja petletni zastaralni rok.

3. Toženec ni odgovoril na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Izpodbijana sodba zavzema stališče, da za uveljavljanje terjatve iz naslova plačila nadomestila za uporabo fonogramov glede na dogovorjeno mesečno plačevanje nadomestila velja triletni zastaralni rok, določen v 347. členu Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) za terjatve občasnih dajatev, ki dospevajo letno ali v določenih krajših časovnih presledkih. Očitek o materialnopravni zmotnosti navedenega stališča je neutemeljen.

6. Sodna praksa je že zavzela stališče, da ima mesečno dogovorjeno nadomestilo za uporabo avtorskih del naravo občasne terjatve v smislu 347. člena OZ.(1) Okoliščine, na katere opozarja pritožba (dolžnost plačila nadomestila na podlagi zakona in za vsako uporabo fonograma), ne narekujejo drugačnega stališča. Bistveno je, da je bila s pogodbo dogovorjena na eni strani (po številu uporab mesečno neomejena) pravica uporabe fonogramov iz tožnikovega repertoarja, na drugi strani pa pravica mesečno terjati plačilo nadomestila v dogovorjeni višini. Morebiten razkorak med zakonskimi dolžnostmi tožnika kot upravljavca avtorskih pravic in pogodbenim dogovorom ne more biti odločilen.

7. Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek o zmotnosti stališča, da v obravnavanem primeru ne pride v poštev uporaba pravil o neupravičeni obogatitvi. Uporaba teh pravil predpostavlja, da gre za prehod koristi brez pravnega temelja, v obravnavanem primeru pa je bil prenos pravic za uporabo fonogramov dogovorjen s pogodbo.

8. Po navedenem in po preizkusu sodbe z vidika po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev procesnega in materialnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP) je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP). Odločitev o zavrnitvi predloga za povrnitev stroškov pritožbenega postopka je vključena v odločitvi o zavrnitvi pritožbe (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

(1) Prim. sodbo VSL I Cp 1116/2010 z dne 19. 5. 2010 in sklep I Cpg 839/2012. V enakem smislu tudi sodbi VS RS II Ips 1176/2008 z dne 20. 3. 2012 in II Ips 124/2011 z dne 11. 7. 2013.