Jedro

Skrita napaka je tista napaka, ki je ob običajnem pregledu ob prevzemu stvari ni mogoče ugotoviti. Ostale napake so očitne.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Pravdni stranki sami nosita svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Predstavitev pravdnih strank, predmeta spora in dosedanjih odločitev

1. Družba X d. o. o. iz ..., ki se je med drugim ukvarjala tudi z dobavo barv, razredčil, vroče plastike in podobnih materialov, je 12. 11. 2004 proti N. d. o. o. vložila predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine zaradi plačila 6 računov. Okrajno sodišče v Krškem je sklep o izvršbi izdalo, po ugovoru dolžnice N. d. o. o., ki se v okviru svoje poslovne dejavnosti ukvarja tudi s postavljanjem horizontalne in vertikalne signalizacije, pa se je postopek nadaljeval v pravdi Pg 15/2005 pri Okrožnem sodiščem v Krškem. V tej pravdi je bilo ugotovljeno, da je X d. o. o. (v nadaljevanju: prodajalec) leta 2003 družbi N. d. o. o. (v nadaljevanju: kupec) s tremi pošiljkami dobavil vročo plastiko V. in sicer: - 23. 7. 2003 1000 kg, za kar je prodajalec 24. 7. 2003 kupcu izdal račun št. 109/129, - 26. 8. 2003 4051 kg, za kar je prodajalec 27. 8. 2003 kupcu izdal račun št. 109/173 in - 16. 9. 2003 4995 kg, za kar je prodajalec 26. 9. 2003 kupcu izdal račun št. 109/200. Pravda P 15/2005 se je vodila le zaradi delnega plačila terjatve po računu 173 in zaradi plačila terjatve po računu 200. Tekom te pravde je kupec (N. d. o. o.), ki je zatrjeval, da dobavljena vroča plastika ni imela dogovorjenih lastnosti, proti prodajalcu vložil nasprotno tožbo zaradi plačila odškodnine v znesku takratnih 3.237.638,55 SIT s pripadki.

2. Sodišče prve stopnje je v prvem sojenju s sodbo P 15/2005 z dne 18. 7. 2007 tožbenemu zahtevku na plačilo še spornih zneskov iz računov št. 173 in 200 ugodilo, češ da ni sporno, da je prodajalec kupcu naročeno blago v dogovorjenih količinah dostavil, kupec pa tega blaga ni plačal. Nasprotni tožbeni zahtevek kupca pa je zavrnilo na podlagi presoje, da je šlo za prodajo po vzorcu(1), kupec pa ni dokazal, da bi bila kvaliteta dobavljenega blaga(2) odstopala od vzorca.

3. Višje sodišče v Ljubljani je z odločbo I Cpg 200/2008 z dne 22. 1. 2009 pritožbo kupca (N. d. o. o.) delno zavrnilo. Delno pa ji je ugodilo in prvostopenjsko sodbo delno spremenilo, delno pa jo je razveljavilo. Razveljavilo jo je le v tistem delu, ki se nanaša na nasprotno tožbo kupca N. d. o. o. To pomeni, da je o zahtevkih prodajalca (sedaj že Y d. o. o.) na plačilo kupnine za dobavljeno blago pravnomočno odločeno. Presojeno je, da je zahtevek prodajalca na plačilo zneska iz računa 173 za dne 27. 8. 2003 dobavljenih 4051 kg V. neutemeljen.

Izpodbijana sodba

4. Sodišče prve stopnje je 21. 4. 2015 izdalo vmesno sodbo. Odločilo je, da je tožena stranka Y d. o. o. (v nadaljevanju: toženka) odgovorna tožeči stranki N. d. o. o. v likvidaciji (v nadaljevanju: tožnica) za škodo iz prodaje in dobave vroče plastike V. po računu št. 103/173 z dne 27. 8. 2003 v količini 4051 kg, dobavljene dne 27. 8. 2003 (pravilno 26. 8. 2003). Svojo odločitev je oprlo na sledeče zaključke.

- Med pravdnima strankama ni šlo za nakup po vzorcu. Kupec N. d. o. o. (tožnica) uveljavlja odškodnino zato, ker ji prodajalec (sedaj Y d. o. o. (toženka) ni dobavila vroče plastike z lastnostmi, ki so potrebne za rabo, s katero je bila tožnica seznanjena.

- Da se položena plastika lušči, je bil A. A. iz X obveščen 3. 9. 2003. Ogled reklamacij je bil organiziran 16. 9. 2003. Na tem ogledu je bil navzoč tudi predstavnik proizvajalca iz Švedske B. B. Že sam zapisnik (B5), ki je bil ob ogledu sestavljen, dokazuje, da je tožena stranka notificirano reklamacijo tožeče stranke sprejela in nanjo reagirala ter jo tudi obravnavala.

- Nobena od pravdnih strank ni imela izkušenj z vročo plastiko V. Pooblaščenemu predstavniku tožeče stranke A. A. je bilo znano, za kakšen namen tožnica potrebuje vročo plastiko, s kakšnim strojem jo bo aplicirala in kje lokacijsko jo bo polagala (v Sloveniji). Prvih 1000 kg V. je proizvajalec D. toženki dostavil brezplačno. Ta ga je tožnici zaračunala. Tožnica ga je porabila za učenje in preizkušanje delovanja novega stroja ter za demonstracije pri strankah za pridobivanje naročil. Neustreznih lastnosti ni ugotovila. Po trditvah uslužbenca proizvajalca V. E. E. (dopis v prilogi B16) je bil dobavljeni V. pretrd za stroj, ki ga je uporabljala tožnica. Če bi proizvajalec vedel, da ga bo kupec uporabil brez „posebnega grelnega kotla“ in za „polaganje povrh barve“, ga ne bi dostavil. Da V. ni bil ustrezen za posebno rabo, za katero ga je tožnica kupila, so potrdili tudi testi, opravljeni od 29. 9. do 1. 10. 2003. 5. Na podlagi zgoraj povzetih dejstev in zaključkov je sodišče prve stopnje presodilo, da pravno podlago odškodninskemu zahtevku predstavljata drugi in tretji odstavek 468. člena OZ v zvezi z drugo točko 459. člena OZ. Po določilu prvega odstavka 468. člena OZ ima kupec, ki je o napaki pravočasno in pravilno obvestil prodajalca, na razpolago jamčevalne zahtevke. Poleg jamčevalnih zahtevkov pa ima pravico do odškodnine za refleksno škodo (tretji odstavek 468. člena OZ) in pravico zahtevati tudi povrnitev škode zaradi zaupanja (drugi odstavek 468. člena OZ). Gre za škodo, ki je posledica premoženjskih razpolaganj kupca, opravljenih na podlagi zaupanja, da stvar, ki mu jo je izročil prodajalec, nima napak(3). Po določilu 3. točke 459. člena gre za stvarne napake tudi takrat, kadar stvar nima lastnosti, ki so bile izrecno ali molče dogovorjene oziroma predpisane.

Pritožba toženke in odgovor tožnice

6. Proti tej sodbi se je tožena stranka pravočasno pritožila „iz vseh zakonitih pritožbenih razlogov“ in predlagala, naj pritožbeno sodišče „izpodbijano sodbo razveljavi oziroma spremeni ter tožbeni zahtevek v celoti zavrne, tožeči stranki pa naloži v plačilo vse stroške postopka“ s pripadki.

7. V odgovoru na pritožbo je tožnica predlagala zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijane sodbe. Tudi ona je zahtevala povrnitev svojih stroškov pritožbenega postopka.

K odločitvi o pritožbi

8. Pritožba ni utemeljena.

9. Vmesno sodbo lahko izda sodišče takrat, kadar tožena stranka izpodbija tako podlago kot tudi višino tožbenega zahtevka, pa sodišče oceni, da je glede podlage stvar zrela za odločbo, če meni, da je smotrno, da najprej odloči samo o podlagi tožbenega zahtevka(4). V vlogi z dne 10. 11. 2009 je tožnica v III. poglavju (obširno, na šestih straneh) utemeljevala višino svoje škode. V vmesni sodbi se torej sodišče z višino tožbenega zahtevka ne ukvarja. Zato je neutemeljen pritožbeni očitek „da je imela tožnica v postopku več kot dovolj časa in možnosti, da ustrezno utemelji višino zahtevka“.

10. V pritožbi toženka navaja, da se ne strinja z mnenjem višjega sodišča, da ne gre za prodajo po vzorcu ali modelu(5). Drži sicer pritožbena ugotovitev, da je v dopisu z dne 28. 10. 2003 (A19) X d. o. o. zavzel stališče, da prvih 1000 kg V. predstavlja vzorec. Vendar temu pritožbenemu stališču ni mogoče slediti. Kot je višje sodišče pojasnilo že v odločbi I Cpg 200/2008 morata biti obe stranki soglasni, da izročeno blago predstavlja vzorec. Temu je tožnica ves čas postopka nasprotovala. V prid presoji, da je prva dobava predstavljala vzorec, je pritožnica zatrjevala, da naj bi to izhajalo tudi iz izpovedb F. F. in G. G. Kdaj naj bi ta dva potrdila, da je šlo za nakup po vzorcu in v katerem delu izpovedi, pritožnica ni pojasnila. Kljub temu je pritožbeno sodišče samo vpogledalo v zapisnik o glavni obravnavi z dne 18. 9. 2007, na kateri sta bila zaslišana G. G. kot takratni zakoniti zastopnik tožnice (list. št. 115 do 117) in kot priča F. F., takratni delavec tožnice (list. št. 112 do 115). Vendar pritožbeno sodišče v nobenem delu njunih izpovedi ni zaznalo trditve ali pa vsaj namiga, da naj bi prvih 1000 kg V. predstavljalo vzorec, oziroma da je šlo pri drugi, torej sporni dobavi, za nakup po vzorcu.

11. Že zapisnik z dne 16. 9. 2003 (B5), ki so ga podpisali predstavnik toženke A. A., predstavnik podjetja D. AB, ki V. izdeluje, B. B. ter predstavnika tožnice G. G. in F. F., dokazuje, da je tožnica pravočasno grajala 26. 8. 2003 dobavljeno vročo plastiko. Grajala jo je, kot navaja, takoj ko je 3. 9. 2003 opazila, da se na asfalt položena plastika lušči. Datumu grajanja pritožnica ne oporeka. Trdi le, da je grajanje šele 12 dni po dobavi prepozno in da ni šlo za skrito napako.

12. Prvostopenjski presoji, da je bil sestanek organiziran šele 16. 9. 2003 zato, da se ga je lahko udeležil tudi predstavnik proizvajalca, pritožnica ne oporeka. Pri kemičnih izdelkih lastnosti materiala praviloma ni mogoče opaziti prej, preden se material ne uporabi. Kako naj kupec že ob prevzemu takega materiala ugotovi, da ima prevzeto blago napake, pritožnica ne pojasni. Ker temu, da se je plastika začela luščiti šele po tistem, ko jo je tožnica položila na asfalt, toženka ni oporekala, ni nobenega dvoma, da gre za skrito napako. V prvem odstavku 462. člena OZ je skrita napaka definirana kot tista napaka, ki je ob običajnem pregledu ob prevzemu stvari ni mogoče ugotoviti. Napake, ki jih je ob pregledu mogoče ugotoviti, pa so očitne (primerjaj prvi odstavek 461. člena OZ). Pritožbena navedba, da bi sodišče moralo zaslišati izvedenca kemijske stroke, ki bi odgovoril na vprašanje, ali je napaka, ki se je pojavila na izročenem V. skrita ali očitna, pa nasprotuje zgoraj povzeti pritožbeni navedbi, da ni šlo za skrito napako.

13. Neizpodbijana je odločilna prvostopenjska ugotovitev, da je bil pooblaščeni predstavnik tožene stranke, A. A. Ta je, kot izhaja iz dopisa z dne 6. 3. 2003 (v prilogi B9, na katerega se sklicuje sodišče prve stopnje), za tožnico organiziral ogled tovarne H. na Danskem, 26. 2. 2003 pa direktorju tožeče stranke poslal ponudbo za stroj H. (B10) in ji z dopisom z dne 5. 6. 2003 med drugim poslal ponudbo za dobavo spornega V. (B11). Glede na navedeno ga je sodišče prve stopnje očitno štelo kot osebo, ki ima pooblastilo po zaposlitvi v smislu 80. člena OZ. Kot tak je tožeči stranki ponudil v nakup stroj H. in ji prodal sporno vročo plastiko. Ker je bil pooblaščen za prodajo izdelkov tožene stranke, je bil pooblaščen tudi za sprejemanje obvestil o stvarnih napakah. Sicer pa ob neizpodbijani prvostopenjski ugotovitvi, da tista pošiljka V., za katero je bil izdan račun št. 173, ni imela lastnosti za posebno rabo, za odločitev o pritožbi vloga A. A. pri podpisu zapisnika B5 niti ni pomembna. Najbrž drži pritožbena navedba, da B. B., predstavnik družbe D., ki je tudi podpisal zapisnik B5, ne razume slovenskega jezika. Iz zapisnika B5 samega pa izhaja, da je bil en izvod zapisan v angleškem jeziku.

14. Proizvajalec sporne vroče plastike je bil D. AB iz Švedske. Kot izhaja iz 2. točke zapisnika B5, je po ugotovitvah njenega predstavnika B. B. dobavljena plastika pretrda. Ta oseba, ki je bila na sestanek 16. 9. 2003 poslana s strani proizvajalca plastike, je potrdila, da je vzrok za luščenje v neustreznih lastnostih materiala. Tudi zato ni mogoče slediti pritožbenemu stališču, da vzroka za luščenje ni mogoče iskati „v samem materialu ali kvaliteti, ampak v napačni uporabi materiala iz razlogov, ki so na strani izključno tožeče stranke, kot je neupoštevanje vremenskih razmer, neustreznost priprav na podlago in drugo ...“.

15. Iz gornje obrazložitve je razvidno, da pritožba ni utemeljena. Ker pa pritožbeno sodišče tudi v okviru uradnega preizkusa ni zasledilo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

K odločitvi o stroških pritožbenega postopka

16. Toženka s pritožbo ni uspela. Zato sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Tožnica pa svoje stroške pritožbenega postopka nosi zato, ker je v odgovoru na pritožbo v glavnem le ponovila svoje navedbe pred sodiščem prve stopnje. Zato pritožbeno sodišče odgovor na pritožbo ocenjuje kot nepotrebno vlogo (prvi odstavek 155. člena ZPP).

Op. št. (1): Za vzorec je sodišče prve stopnje štelo 1000 kg 2. 7. 2003 dobavljenega V. Op. št. (2): Gre za 4051 kg in 4995 kg 27. 8. 2003 in 26. 9. 2003 dobavljenega V. Op. št. (3):Dr. Nina Plavšak, Obligacijski zakon s komentarjem, 3. knjiga, GV 2004, stran 162, 2. točka.

Op. št. (4): Primerjaj prvi odstavek 315. člena ZPP.

Op. št. (5): Primerjaj 2. III. točko obrazložitve odločbe VSL I Cpg 200/2008 z dne 22. 1. 2009.