Jedro

Predloga oz. prošnje uživalca nadomestila za brezposelnost za dvodnevni odlog nastopa dela oz. zaposlitve za določen čas zaradi možnosti zaposlitve za nedoločen čas pri drugem delodajalcu ni mogoče šteti za odklonitev zaposlitve, ki bi imela za posledico prenehanje oz. izgubo pravice do denarnega nadomestila za brezposelnost.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (tč. I izreka sodbe) razveljavi ter zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je v tč. I izreka izpodbijane sodbe razsodilo: "Tožbenemu zahtevku tožnice A. A., da se razveljavita odločba Republiškega zavoda za zaposlovanje, Območna enota Ljubljana št. 4-12-37340/04-93 z dne 19.4.1995 in odločba Republike Slovenije, Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve št. 114-01-262/95 z dne 8.8.1995 in da se ugotovi, da je bila upravičena do denarnega nadomestila med brezposelnostjo od 1.7.1993 do 31.7.1995, se delno ugodi.

Razveljavita se odločba Republiškega zavoda za zaposlovanje, Območna enota Ljubljana št. 4-12-37340/04-93 z dne 16.5.1995 in odločba Republike Slovenije, Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve št. 114-01-262/95 z dne 8.8.1995. O denarnem nadomestilu za primer brezposelnosti je toženec dolžan od 1.4.1995 dalje ponovno odločiti s posebno odločbo v roku 2 mesecev po pravnomočnosti te sodbe".

Hkrati je z II. tč. izreka sodbe zavrnilo tožničin zahtevek, po katerem naj bi ji bila tožena stranka dolžna povrniti stroške prostovoljnega zavarovanja v višini 33.288,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 17.10.1995 dalje do plačila.

Zoper navedeno sodbo se je v zakonitem roku pritožila tožena stranka.

Meni, da je sodišče napačno zaključilo, da tožnica zaposlitve ni odklonila in v posledici tega tudi zmotno uporabilo materialno pravo.

Tožnica bi pri Ministrstvu za promet in zveze morala sprejeti zaposlitev in začeti z delom 3.4.1995 ne glede na to, da je šlo za delovno razmerje za določen čas. Dejstvo, da tega dne pri Upravi RS za zračno plovbo ni pričela z delom, pomeni, da je zaposlitev odklonila, saj ni možno spregledati, da je bila za tega delodajalca po tem datumu odpisana. Razlogi, da ni prišlo do zaposlitve, naj bi bili torej izključno na strani tožnice. Hkrati opozarja na 45. člen Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, po katerem so za odločanje o pravicah iz zavarovanja za primer brezposelnosti na prvi stopnji pristojne območne enote zavoda za zaposlovanje. Ker Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ni pristojno za odločanje na prvi stopnji, je sodba v delu, s katerim mu nalaga ponovno odmero denarnega nadomestila za primer brezposelnosti neizvršljiva in popolnoma pomanjkljiva. Predlaga, da jo pritožbeno sodišče razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Tožnica v pisnem odgovoru prereka pritožbene navedbe in predlaga zavrnitev pritožbe.

Pritožba je utemeljena.

Ker iz pritožbe ni razviden obseg izpodbijane sodbe, je v skladu s 1. odst. 365. člena Zakona o pravdnem postopku ( Ur. l. SFRJ, št. 4/77 - 27/90; v nadaljevanju ZPP) mogoč preizkus le v delu, v katerem tožena stranka v sporu ni uspela, torej glede ugoditvene I. tč. izreka. V zavrnilnem delu pod II. tč. izreka o povračilu stroškov za prostovoljno zavarovanje v vtoževani višini je namreč sodba postala pravnomočna, ker se tožnica zoper ta del odločitve ni pritožila.

Pritožbeno sodišče sicer soglaša z dejanskimi in pravnimi zaključki prvostopenjskega sodišča glede vprašanja odklonitve zaposlitve. Na podlagi prepričljive tožničine izpovedbe, ki je skladna z listinskimi dokazi o datumu predvidenega nastopa zaposlitve pri C. C. s 3.4.1995 (priloga A 2 v sodnem spisu), vabilom na razgovor za zaposlitev za nedoločen čas k B. B. dne 4.4.1995 (priloga A 12 v sodnem spisu), niti ni v ničemer v nasprotju z pričevanjem zaslišane priče T. P. (list. št. 29 v sodnem spisu) je logično sprejemljiv zaključek prvostopenjskega sodišča, da prošnje za dvodnevni odlog nastopa zaposlitve za določen čas pri C. C. zaradi možnosti zaposlitve za nedoločen čas pri B. B., ni mogoče šteti za odklonitev zaposlitve v smislu 4. alinee 1. odst. 32. člena Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Ur. l. RS, št. 5/91, s poznejšimi spremembami; v nadaljevanju ZZZB) niti po 2. odst. 7. člena Pravilnika o kriterijih za ugotavljanje izgube pravice do denarnega nadomestila oz. denarne pomoči med brezposelnostjo (Ur. l. RS, št. 5/93; v nadaljevanju pravilnik). Prošnja za dvodnevni odlog pričetka dela oz. nastopa zaposlitve za določen čas zaradi možnosti pridobitve zaposlitve za nedoločen čas pri drugem delodajalcu, že sama po sebi ne pomeni odklonitve zaposlitve v smislu citirane 4. alinee 1. odst. ZZZB, niti takšnega ravnanja ni mogoče šteti za postavljanje neprimernih pogojev za zaposlitev in s tem za odklonitev zaposlitve, ki bi bil izključno na tožničini strani v smislu 2. odst. 7. člena pravilnika, kot je popolnoma pravilno zaključilo prvostopenjsko sodišče. Le pavšalno nestrinjanje tožene stranke v zvezi s sprejeto dokazno oceno sodišča, brez navedbe novih dejstev ali predložitve novih dokazov po 1. odst. 352. člena ZPP, ne more biti odločilno in zato pritožbene navedbe v tej smeri niso utemeljene.

Pač pa je bilo potrebno pritožbi tožene stranke ugoditi iz razloga po 13. tč. 2. odst. 354. člena ZPP, na kar pritožbeno sodišče pazi tudi po uradni dolžnosti. Ne glede na to, da sodišče v socialnih sporih po 34. členu v zvezi z 23. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 19/94; v nadaljevanju ZDSS) pri presojanju dokončnih odločitev pristojnih organov o uveljavljanju pravic iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti ni vezano na tožbeni zahtevek, s sodbo hkrati ne more odločati mimo spornega razmerja, niti načel o določnosti in jasnostni izreka sodne odločbe po 3. odst. 338. člena ZPP, ki edino postane pravnomočen in izvršljiv. S tem, ko je sodišče v 1. odst. tč. I izreka delno povzelo tožničin zahtevek in deklariralo delno ugoditev, v 2. odst. izreka nato razveljavilo odločbo tožene stranke z dne 8.8.1995 in Republiškega zavoda za zaposlovanje, Območne enote Ljubljena, ki se že v datumu ne ujema z odločbo iz 1. odst., v 3. odst. pa tožencu naložilo izdajo nove odločbe o denarnem nadomestilu od 1.4.1995 dalje, je izrek sodbe nejasen, delno sam s seboj v nasprotju, neizvršljiv v 3. odst. iz razloga, na katerega opozarja pritožba in hkrati nepopoln, ker ne vsebuje zavrnilnega dela v zvezi z deklarirano delno ugoditvijo iz 1. odstavka.

Da bo lahko sodišče odpravilo ugotovljene pomanjkljivosti, je bilo potrebno pritožbi ugoditi in prvostopenjsko sodbo v izpodbijanem delu razveljaviti. Z izrekom sodbe bo v ponovljenem postopku določno in jasno odločilo le o zakonitosti odločb iz predsodnega postopka o odvzeti pravici do denarnega nadomestila med brezposelnostjo, ki ju bo glede na ugotovljeno dejansko stanje lahko v celoti razveljavilo.

Ker bo že s takšno odločitvijo oz. na podlagi takšnega izreka vzpostavljeno pravno stanje, kakršno je obstajalo po pravnomočni odločbi Zavoda za zaposlovanje št. 4-12-37340/04-93 z dne 2.9.1993 o priznani in odmerjeni pravici za čas od 1.8.1993 do 31.7.1995, bo glede na le ugotovitveni tožbeni zahtevek iz 2. tč. pripravljalne vloge tožnice z dne 11.12.1997, razčistilo vprašanje obstoja terjatve iz naslova nadomestil za brezposelnost po 1.4.1995 in morebitne potrebe po naložitvi izdaje nove odmerne odločbe. Šele ko bo dopolnilo postopek v nakazani smeri, bo lahko v zadevi izdalo pravilno in zakonito odločitev.