Jedro

Vročilnica predstavlja potrdilo o vročitvi. Če pritožnik ve, da podatki iz vročilnice niso resnični, ker jih je vročevalec napačno izpolnil, bi moral to tudi jasno zatrjevati, česar v pritožbi ni storil. Brez konkretnih očitkov vročevalcu pa bi zaslišanje poštnega delavca o tem, kako je 26. 4. 2018 potekalo vročanje, pomenilo le nepotrebno zavlačevanje stečajnega postopka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje štelo za umaknjeno pritožbo upnika G. (p. d. 424).

2. Upnik je zoper sklep vložil predlog za vrnitev v prejšnje stanje (ki ga je sodišče prve stopnje s sklepom St ... z dne 19. 9. 2018 zavrnilo), podrejeno pa pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Izpodbijana odločitev temelji na pravilnem zaključku sodišča prve stopnje, da je plačilo sodne takse za pritožbo procesna predpostavka za obravnavanje pritožbe, ki je pritožnik ne izpodbija. Prav tako ne izpodbija dejstva, da sodne takse za pritožbo (p. d. 424) ni plačal, niti dejstva, da je bil k plačilu sodne takse v višini 82,00 EUR pozvan s plačilnim nalogom. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bila v konkretnem primeru podana situacija iz četrtega odstavka 142. člena ZPP, da se šteje, da mu je bil plačilni nalog vročen 11. 5. 2018, v predalčniku pa mu je bil puščen 14. 5. 2018. 5. Pritožnik je v pritožbi trdil, da plačilnega naloga ni prejel in da v predalčniku ni bilo nikoli puščeno obvestilo o prispeli pošiljki, saj upnik predalčnika nima, ter da je na naslovu podjetja oseba za prevzem pisanj. V dokaz je predlagal zaslišanje M. K., ki naj se ga vabi na naslov pritožnika in poštnega delavca, ki naj pojasni, kako je potekalo vročanje.

6. Sodišče prve stopnje se je v razlogih sklepa sklicevalo na podatke iz vročilnice k plačilnemu nalogu (p. d. 427), iz katerih izhaja, da vročevalec 26. 4. 2018 plačilnega naloga ni uspel vročiti naslovniku ter da je zato v njegovem hišnem predalčniku pustil obvestilo, kje je pismo, z navedbo petnajstdnevnega roka, v katerem ga mora prevzeti.

7. Vročilnica predstavlja potrdilo o vročitvi (149. člen ZPP). Po oceni pritožbenega sodišča pritožnik s pritožbo ni uspel izpodbiti podatkov, ki izhajajo iz sporne vročilnice. Pri tem izvajanje v pritožbi ponujenih dokazov za tak zaključek ni bilo potrebno. Pritožnik je ponujal dokaz z zaslišanjem osebe, ki naj se vabi na naslov pritožnika in ki naj bi potrdila, da obvestila ni bilo v predalčniku. Nobene od okoliščin, v katerih posluje v stavbi na naslovu T. cesta 2a, M. pritožnik ni opisal, da bi sodišču pojasnil, na kakšen način prevzema pošto ter zakaj naj ne bi imel hišnega predalčnika, ki je temu namenjen. Čeprav gre za negativno dejstvo, bi moral, če bi želel uspeti, sodišču na jasen in prepričljiv način pojasniti, zakaj nima hišnega predalčnika. Pri tem ni mogoče zanemariti niti dejstva, da tudi iz vročilnice k izpodbijanemu sklepu prav tako izhaja, da mu je vročevalec obvestilo pustil v predalčniku, ker sklepa ni bilo mogoče osebno izročiti. V kolikor pa bi želel pritožnik izpodbiti navedbo v vročilnici, da ni bilo v njegovih prostorih določenega dne nobene osebe, ki bi ji vročevalec lahko vročil sodno pisanje, bi lahko dejstvo, da je določena oseba tega dne bila v njegovih prostorih, prav tako konkretno opisal in dokazoval tudi z ustreznimi dokazi, česar ni storil. Pritožbeno sodišče tudi ocenjuje, da bi, če bi bil pritožnik prepričan, da je poštni delavec napačno izpolnil sporno vročilnico, to jasno zatrjeval v pritožbi, na pošti ugotovil, za katerega vročevalca gre in sodišču predlagal zaslišanje konkretne osebe o tem dejstvu, ne pa „zaslišanje poštnega delavca o tem, kako je potekalo vročanje“. Kot je bilo pojasnjeno zgoraj, način vročanja dokazuje vročilnica. Če pritožnik ve, da podatki iz vročilnice niso resnični, ker jih je vročevalec napačno izpolnil, bi moral to tudi jasno zatrjevati, česar v pritožbi ni storil. Brez konkretnih očitkov vročevalcu pa bi zaslišanje poštnega delavca o tem, kako je 26. 4. 2018 potekalo vročanje, pomenilo le nepotrebno zavlačevanje stečajnega postopka.

8. Glede na obrazloženo po oceni pritožbenega sodišča pritožnik s trditvami in ponujenimi dokazi ni uspel izpodbiti podatkov, ki izhajajo iz vročilnice. Zato njegovi pritožbi ni sledilo in je izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), potem ko je ugotovilo, da ni podana nobena druga kršitev določb postopka, na katere je dolžno pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).