Jedro

Četudi je izvedenec v mnenju upošteval, da je zgradba stara 23 let, pa to ne spremeni dejstva, da je edini pristojni organ za ugotavljanje dejanskega stanja v pravdi sodišče. Kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP bi lahko bila podana, če bi bila naloga izvedenca ugotovitev starosti nepremičnine. V tem primeru pa je sodišče izvedencu naložilo oceno vrednosti nepremičnine.

Obrazložitev

Revizija se zavrne.

OBRAZLOŽITEV:

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo ugotovilo, da sta tožnica in toženec živela v izvenzakonski skupnosti od leta 1981 do leta 1995 ter da spadajo v skupno premoženje nepremičnine, pripisane pri vl. št. ... k.o. ... do 4/10 in stanovanje v Mariboru (... v površini 40, 43 m2) ter osebna avtomobila Opel Kadet in Mercedes Benz za vsakega do ene polovice. Tožencu je naložilo, da tožnici izstavi zemljiškoknjižno listino, na osnovi katere so bo vpisala kot lastnica na nepremičninah ter avtomobilih, za katere je sodišče ugotovilo, da spadajo v skupno premoženje do 1/2. V presežku je sodišče tožbeni zahtevek zavrnilo in toženi stranki naložilo povračilo pravdnih stroškov tožeče stranke. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožene stranke delno ugodilo in spremenilo sodbo sodišča prve stopnje v stroškovni odločitvi, v preostalem pa je pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Navedbe revidenta

2. Revizijo je tožena stranka vložila zoper pravnomočno sodbo iz razloga bistvene kršitve določbe pravdnega postopka. Navaja, da pritožbeno sodišče ni ocenilo njenega predloga, da sodišče prve stopnje opravi poizvedbe na Upravni enoti v Ormožu glede osebnih avtomobilov tožnice. Graja ugotovitev sodišč glede obstoja izvenzakonske skupnosti, ki naj bi bila v nasprotju s podatki v spisu, kar revident v nadaljevanju natančno obrazloži. Sodišči sta tudi pavšalno zavrnili izvedbo dokazov s pričami, ki bi lahko izpovedale drugače. Kljub temu pa sta sodišči poklonili vero pričam, ki so v sorodstvenem razmerju s tožečo stranko, zaradi česar je bila toženi stranki kršena ustavna pravica do enakega varstva pravic. V nasprotju s spisovnimi podatki je tudi zaključek sodišč, ki se nanaša na dograditev vikenda. Predlaga, da revizijsko sodišče sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavi in vrne zadevo v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

3. Sodišče je revizijo vročilo nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

4. Revizija ni utemeljena.

5. Revizija je izredno pravno sredstvo, ki se lahko vloži le iz zakonsko navedenih razlogov, ne more pa se vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (prvi in tretji odstavek 370. člena ZPP). Revident z navideznim uveljavljanjem bistvene kršitve določbe pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP dejansko izpodbija dokazno oceno, kar pa na revizijski stopnji ni več dovoljeno.

6. Sodišče prve stopnje je v obsežnem dokaznem postopku, ki je temeljil na zaslišanju velikega števila prič in ocenitvi listinske dokumentacije ugotovilo, da sta pravdni stranki živeli v izvenzakonski skupnosti od leta 1981 do leta 1995. Takšen zaključek se opira na izpovedbe prič F. Z., M. Z., M. Z., I. K., C. C., J. Ž., J. K., M. M., H. W. ter L. R., ki so smiselno enako izpovedale, da sta pravdni stranki v spornem obdobju živeli skupaj, se skupaj udeleževala družinskih slavij, hodila na dopuste in poslovna potovanja ter v očeh okolice veljala za moža in ženo. Sodišče je ocenilo tudi izpovedbi prič T. O. in S. O. (hčerke in sina tožene stranke), pri tem pa ob upoštevanju njune zainteresiranosti za izid pravde tudi opozorilo na protislovnost v izpovedbi T. O. (zadnji odstavek na strani 7 prvostopenjske sodbe). Revizijske navedbe, ki sprejeti dokazni oceni nasprotujejo, niso dovoljene (tretji odstavek 370. člena ZPP), neuspešno pa je tudi uveljavljanje le-teh preko zatrjevanja kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

7. Glede na tako ugotovljeno dejansko stanje sta sodišči prve in druge stopnje pravilno uporabili prvi odstavek 12. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Ur. l. SRS št. 15/76 s spremembami in dopolnitvami). Revizijske navedbe, ki takšen zaključek izpodbijajo, so povzetek pritožbenih navedb, na katere je pravilno odgovorilo že pritožbeno sodišče v drugem odstavku na strani 3 obrazložitve sodbe. Prav tako je pritožbeno sodišče v drugem odstavku na strani 4 obrazložitve sodbe odgovorilo na pritožbeno navedbo glede poizvedbe pri Upravni enoti v Ormožu o osebnih avtomobilih tožnice, ki jo revident v reviziji ponovno neutemeljeno izpostavlja.

8. Revizijsko sklicevanje na pričevanje L. R. v pravdni zadevi P 477/95 pred Okrožnim sodiščem na Ptuju, v katero je sodišče prve stopnje v dokaznem postopku vpogledalo, ne vpliva na pravilnost sprejetega zaključka sodišč, da je med pravdnima strankama obstajala tudi ekonomska skupnost, saj jo je sodišče pravilno upoštevalo skupaj s sklenjeno sodno poravnavo v nadpisani zadevi (B5), ki smiselno potrjuje zaključek sodišča, da je bil prispevek obeh pravdnih strank k ustvarjanju skupnega premoženja enak.

9. V zvezi z dograditvijo vikenda je revizijska graja, ko smiselno izpodbija dokazno oceno – kot npr. da je sodišče neustrezno ocenilo listine, elektroenergetsko soglasje in sklep Geodetske uprave Maribor z dne 20.11.1980 in da je sodišče napačno vrednotilo dokaze, da je bila zgradba do leta 1981 zgrajena – nedovoljena (tretji odstavek 370. člena ZPP), v delu, ko navidezno uveljavlja bistveno kršitev določbe pravdnega postopka, pa neutemeljena. Sodišči prve in druge stopnje sta ugotovili, da je bil vikend leta 1981 zgrajen, vendar v „surovem“ stanju (potrebna so bila še pomembna vlaganja), kar sta oprli na izpovedbo številnih prič. Da je bil vikend na zunaj zgrajen, je pomensko nedefinirano in zato je sodišče prve stopnje v dokaznem postopku na podlagi izpovedbe prič prišlo do zaključka, da je bil vikend zgrajen do 3. gradbene faze, čemur je pritrdilo tudi sodišče druge stopnje. Izvedensko mnenje je na strani 5 takšen zaključek dosledno upoštevalo, pri čemer tožena stranka na izvedensko mnenje v tem delu ni imela pripomb (l. št.121). Četudi je izvedenec v mnenju upošteval, da je zgradba stara 23 let, pa to ne spremeni dejstva, da je edini pristojni organ za ugotavljanje dejanskega stanja v pravdi sodišče. Kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP bi lahko bila podana, če bi bila naloga izvedenca ugotovitev starosti nepremičnine. V tem primeru pa je sodišče izvedencu naložilo oceno vrednosti nepremičnine.

10. Ker ni podan razlog, zaradi katerega je bila vložena revizija, niti razlog, na katerega pazi revizijsko sodišče po uradni dolžnosti, je bilo treba revizijo tožene stranke na podlagi določbe 378. člena ZPP kot neutemeljeno zavrniti.