Jedro

Po zakonu o varstvu terjatev v postopkih preoblikovanja podjetij in drugih pravnih oseb (Uradni list RS, št. 7/93) lahko upnik, ki do 25.6.1991 ni mogel izterjati svoje dospele terjatve do podjetja, uveljavi to terjatev od druge pravne osebe, na katero je to podjetje preneslo kapital ali poslovanje (1. člen). Pri tem se za prenos poslovanja šteje ustanovitev podjetja za opravljanje enake ali podobne dejavnosti, za katero je podjetje vpisano v sodni register (2. odstavek 2. člena).

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je toženi stranki naložilo, da mora plačati tožeči stranki znesek 12.000 DEM v tolarski protivrednosti, preračunani po prodajnem menjalniškem tečaju Ljubljanske banke, Komercialne banke Nova Gorica, veljavnem na dan plačila s pripadki, izvršilnimi stroški in pravdnimi stroški. Pritožbo tožene stranke je sodišče druge stopnje zavrnilo kot neutemeljeno in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

Proti tej sodbi vlaga tožena stranka revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in predlaga njeno spremembo tako, da bo tožbeni zahtevek zavrnjen. Sodišče druge stopnje pri svojem odločanju ni upoštevalo dejstva, da je možno z dokazi o drugačnem dejanskem stanju ovreči pravno fikcijo po določbi 2. člena zakona o varstvu terjatev v postopkih preoblikovanja podjetij in drugih pravnih oseb. Tožena stranka je v tem uspela, saj je sodišče prve stopnje ugotovilo, da opravlja drugačno dejavnost, kot jo je opravljala družba E.H. d.o.o., čeprav sta si registrirani dejavnosti obeh pravnih oseb v nekaterih točkah podobni.

Tožeča stranka na revizijo odgovorila, Javni tožilec Republike Slovenije pa se o njej ni izjavil (3. odstavek 390. člena ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Po zakonu o varstvu terjatev v postopkih preoblikovanja podjetij in drugih pravnih oseb (Uradni list RS, št. 7/93) lahko upnik, ki do 25.6.1991 ni mogel izterjati svoje dospele terjatve do podjetja, uveljavi to terjatev od druge pravne osebe, na katero je to podjetje preneslo kapital ali poslovanje (1. člen). Pri tem se za prenos poslovanja šteje ustanovitev podjetja za opravljanje enake ali podobne dejavnosti, za katero je podjetje vpisano v sodni register (2. odstavek 2. člena). V obravnavanem primeru je tožnik trdil, da gre za to situacijo, ki po 4. členu zakona omogoča uveljavitev terjatve od tožene stranke, slednja pa je skušala to ovreči. Revizija neutemeljeno očita izpodbijani sodbi, da ni upoštevala dejstva, da je tožena stranka z dokazi o drugačnem dejanskem stanju hotela dokazati obstoj okoliščin iz 2. člena zakona. Prav ugotovljena dejstva dejanskega stanja so namreč omogočila ugotovitev, da sta si dejavnosti E.H. in tožene stranke ne samo podobni, temveč se celo prekrivata. Celo revizija sama ne more mimo ugotovitve, "da sta registrirani dejavnosti obeh pravnih oseb v nekaterih točkah podobni." Dejanske ugotovitve, na katerih temelji navedeno sklepanje, pa ne morejo biti predmet revizijskega preizkusa (3. odstavek 385. člena ZPP). Revizija, ki sicer sodbo sodišča druge stopnje napada zaradi zmotne uporabe materialnega prava, pa po svoji vsebini predvsem ni zadovoljna z navedenimi ugotovitvami.

Revizijski razlog, zaradi katerega je bila revizija vložena, ni podan. Ker niso podani tudi razlogi, na katere mora revizijsko sodišče po določbi 386. člena ZPP paziti po uradni dolžnosti (eventualna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke 2. odstavka 354. člena ZPP), je bilo treba revizijo zavrniti kot neutemeljeno.

Določbe ZPP (zakona o pravdnem postopku - Uradni list SFRJ, št. 4/77 do 29/90), na katerih temelji odločitev revizijskega sodišča, se uporablajo na podlagi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije - Uradni list RS, št. 1/91-I).