Jedro

Pri odgovoru na vprašanje, kdaj brezplačno zastopanje po zagovorniku v prekrškovnem postopku zahtevajo interesi pravičnosti, da bo ustrezno varovana človekova pravica iz točke c) tretjega odstavka 6. člena EKČP, je treba poleg resnosti kršitev in teže zagrožene kazni upoštevati tudi kompleksnost obravnavane zadeve, v zvezi s tem pa je treba upoštevati tudi osebnostne lastnosti obdolženega (v obravnavanem primeru tožnice), ki imajo lahko vpliv na sposobnost posameznika, da sam v sodnem postopku (brez pomoči zagovornika oziroma ustrezno usposobljenega pravnega strokovnjaka) učinkovito varuje svoje pravice.

Osebne okoliščine na strani tožnice (to je njena zasvojenost ter psihomotorična upočasnjenost ter slaba artikuacija), ki lahko negativno vplivajo na njeno zmožnost, da v postopku o prekršku učinkovito varuje svoje pravice, pri odločanju o zaprošeni brezplačni pravni pomoči v nasprotju z prakso ESČP in nacionalno upravnosodno prakso niso bile upoštevane.

Pri odločanju o dodelitvi brezplačne pravne pomoči organ za BPP tudi ni upošteval dejstva, da grozi tožnici v postopku o prekršku globa v višini 500,00 EUR, kar lahko dodatno negativno vpliva na položaj tožnice, ki prejema nizke dohodke in se skupaj s sinom (ki ji je bil prav zaradi težav z zasvojenostjo s sklepom sodišča začasno odvzet) le stežka preživlja. Navedena okoliščina (težka finančna situacija, ki jo utegne izrek globe še dodatno poslabšati) na strani tožnice po presoji sodišča nedvomno vpliva na tožničin osebni in socialno-ekonomski položaj v smislu 2. alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP, ki bi ga moral organ pri odločanju o upravičenosti do brezplačne pravne pomoči prav tako vzeti v ozir.

Izrek

I.Tožbi se ugodi. Odločba Okrožnega sodišča v Murski Soboti opr. št. BPP 460/2024-2 z dne 13. 5. 2024 se odpravi in zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1.Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Murski Soboti (v nadaljevanju: organ za BPP) kot neutemeljeno zavrnil prošnjo tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju: BPP) za zastopanje v postopku Okrajnega sodišča v Ljutomeru opr. št. Pr 117/2024 pred sodiščem prve in druge stopnje. V obrazložitvi odločbe je pojasnil, da je iz prošnje prosilke za dodelitev brezplačne pravne pomoči razvidno, da je Okrajno sodišče v Ljutomeru na podlagi obdolžilnega predloga Policijske postaje Murska Sobota št. 2240-44/2024/3 z dne 25. 3. 2024 zoper prosilko začelo postopek zaradi prekrška po osmem odstavku 56. člena Zakona o voznikih (v nadaljevanju: ZVoz-1), za katerega prosilka želi, da se ji brezplačna pravna pomoč dodeli za zastopanje na prvi in drugi stopnji.

2.Po ugotovitvi organa za BPP v obravnavani zadevi ni izpolnjen pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči, določen v 2. alineji prvega odstavka 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju: ZBPP), saj ne gre za zadevo, ki bi bila za prosilko ali njeno družino življenjskega pomena. Kot pojasnjuje, je za prekršek, ki se prosilki očita, kot sankcija predpisana globa v višini 500,00 EUR, v zadevi pa tudi ne gre za obravnavo zapletenih pravnih in dejanskih vprašanj. Uresničevanje pravice do sodnega varstva, kar je namen brezplačne pravne pomoči, brez zastopanja prosilke po zagovorniku ne bo prizadeto, saj so okoliščine zadeve, v zvezi s katero stranka prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči, takšne, da po objektivnem kriteriju iz 24. člena ZBPP po mnenju organa za BPP ne omogočajo odobritve brezplačne pravne pomoči. Niti teža dejanja in zagrožena sankcija niti kompleksnost obravnavane zadeve in osebne okoliščine na strani prosilke namreč ne narekujejo, da bi prosilki za uresničenje njene pravice do sodnega varstva v sodnem postopku o prekršku bilo treba in pravično dodeliti pomoč odvetnika. Prosilki se ne očita težja kršitev, organ pa je prosilki tudi pojasnil, kakšne možnosti ima na voljo, če izrečene globe ne more plačati (predlaga lahko, da se globa nadomesti z delom v splošno korist ali da se ji odobri obročno plačilo globe). Sprejeto odločitev utemeljuje tudi sodna praksa Vrhovnega sodišča RS pri dodelitvah brezplačne pravne pomoči v kazenskih zadevah, ki se uporablja tudi pri dodeljevanju brezplačne pravne pomoči v sodnih postopkih o prekrških, upoštevaje pri tem naravo tega postopka, obravnavana protipravna dejanja ter dejstva in okoliščine konkretnega primera. Ker pričakovani izid v obravnavani zadevi za prosilko oziroma njeno družino ni življenjskega pomena v smislu 2. alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP, prosilki zaprošene brezplačne pravne pomoči po mnenju organa za BPP ne bi bilo utemeljeno in razumno dodeliti.

3.Zoper navedeno odločitev je tožnica vložila tožbo v upravnem sporu, v kateri pojasnjuje, da je psihiatrična bolnica in da je od tablet, ki so ji bila predpisana zaradi zdravljenja, postala odvisna, kar ima vpliv na njeno psihično stanje. Iz tožbi priložene zdravniške dokumentacije Psihiatrične bolnišnice X. z dne 4. 3. 2024 izhaja, da je psihomotorično upočasnjena, sedirana od zdravil in da ima slabo artikulirano govorico. Zaradi svojega zdravstvenega stanja se sama, brez pomoči odvetnika v postopku, ni sposobna zagovarjati. Ker je slabega finančnega stanja (že več let je namreč v bolniškem staležu in se iz meseca v mesec le stežka preživlja), si odvetnika ne more privoščiti. Kot še pojasnjuje, živi v Bodoncih skupaj z ostarelo materjo, do nedavnega pa je živela tudi z mladoletnim sinom, A. A., ki pa ji je bil s sklepom Okrožnega sodišča v Murski Soboti št. IV N 238/2023 z dne 29. 4. 2024 začasno odvzet. Kljub odvzetemu vozniškemu dovoljenju je namreč vozila osebni avtomobil, s katerim je v 20 km v oddaljeno Mursko Soboto vozila sina, k zdravniku pa je vozila tudi svojo okoli 80 let staro mater. Navedenih osebnih okoliščin, ki jih tožnica izpostavlja v tožbi, organ za BPP v postopku odločanja o dodelitvi brezplačne pravne pomoči za postopek o prekršku, ki je za tožnico še kako pomemben, ni upošteval. Navedba organa v obrazložitvi izpodbijane odločbe, da teh okoliščin ni, zato ni pravilna in tudi nima podlage v predloženih dokazih.

4.Ker meni, da bi ji brezplačna pravna pomoč glede na obrazloženo morala biti odobrena, tožnica sodišču predlaga, da tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi ter vrne zadevo organ za BPP v ponovno odločanje. Zahteva tudi povračilo stroškov postopka, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi in DDV-jem.

5.Toženka na tožbo ni odgovorila, sodišču pa je poslala upravni spis.

K točki I izreka:

6.Tožba je utemeljena.

7.Predmet sodne presoje je vprašanje, ali tožnica glede na okoliščine obravnavane zadeve izpolnjuje pogoj iz 24. člena ZBPP za dodelitev brezplačne pravne pomoči za zastopanje v postopku o prekršku, ki je na podlagi vloženega obdolžilnega predloga policije zaradi prekrška po osmem odstavku 58. člena ZVoz-1 (to je zaradi očitka o vožnji tožnice brez veljavnega vozniškega dovoljenja) v teku pred Okrajnim sodiščem v Ljutomeru.

8.Po ZBPP se pri presoji upravičenosti prosilca do brezplačne pravne pomoči kot pogoji med drugim upoštevajo tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Tako se predvsem ugotavlja, ali zadeva, v zvezi s katero prosilec prosi za brezplačno pravno pomoč, ni očitno nerazumna oziroma ali ima prosilce v zadevi verjetne izglede za uspeh (1. alineja prvega odstavka 24. člena ZBPP). Poleg navedenega pa je treba presoditi tudi pomen zadeve za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj in odgovoriti na vprašanje, ali ima pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjski pomen (2. alineja prvega odstavka 24. člena ZBPP).

9.V obravnavani zadevi je organ za BPP prošnjo tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrnil iz razloga po 2. alineji prvega odstavka 24. člena ZBPP, ker v postopku odločanja ni ugotovil nobenih osebnih okoliščin na strani tožnice, ki bi utemeljevale dodelitev brezplačne pravne pomoči. Dodelitve brezplačne pravne pomoči pa po njegovem mnenju ne terjata niti teža prekrška in zagrožena sankcija niti kompleksnost obravnavane zadeve.

10.Vrhovno sodišče RS je v več zadevah obrazložilo, na kakšen način je treba razumeti oziroma uporabiti določbo 24. člena ZBPP pri odločanju o dodelitvi brezplačne pravne pomoči v kazenskih postopkih.

Pojasnilo je, da je v kazenskih postopkih pravica do brezplačne pravne pomoči varovana tudi v povezavi s pravico do obrambe s pomočjo zagovornika po 29. členu Ustave RS kot elementom pravice do poštenega sojenja iz 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (v nadaljevanju: EKČP). Tretji odstavek 6. člena EKČP namreč v točki c) določa, da je sestavni del pravice do poštenega sojenja, da ima vsakdo, kdor je obdolžen kaznivega dejanja, pravico, da se brani sam ali z zagovornikom po lastni izbiri, ali če nima dovolj sredstev za plačilo zagovornika, da ga dobi brezplačno, če to zahtevajo interesi pravičnosti. Ker sodijo tako kot kazniva dejanja tudi prekrški na področje kaznovalnega prava, je treba tudi v postopkih o prekrških upoštevati minimalna konvencijska in ustavnopravna varstva, ki so se oblikovala v sodni praksi ESČP ter Vrhovnega sodišča RS v zvezi s kazenskimi zadevami.

11.Pri odgovoru na vprašanje, kdaj brezplačno zastopanje po zagovorniku v prekrškovnem postopku zahtevajo interesi pravičnosti, da bo ustrezno varovana človekova pravica iz točke c) tretjega odstavka 6. člena EKČP, je tako treba poleg resnosti kršitev in teže zagrožene kazni upoštevati tudi kompleksnost obravnavane zadeve, v zvezi s tem pa je po presoji sodišča treba upoštevati tudi osebnostne lastnosti obdolženega (v obravnavanem primeru tožnice),

ki imajo lahko vpliv na sposobnost posameznika, da sam v sodnem postopku (brez pomoči zagovornika oziroma ustrezno usposobljenega pravnega strokovnjaka) učinkovito varuje svoje pravice.

12.Sodišče ugotavlja, da iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da organ za BPP pri odločanju ni upošteval okoliščin v zvezi z osebnostnimi lastnostmi in stanji tožnice (njene zatrjevane zasvojenosti z zdravili in posledične psihomotorične uspočasnjenosti ter slabe artikuacije), ki jih ta izpostavlja v tožbi v upravnem sporu, v dokaz njihovega obstoja pa prilaga tudi listinska dokazila (dopis Psihiatrične bolnišnice X. Centru za socialno delo Pomurje z dne 4. 3. 2024, sklep o začasni odredbi Okrožnega sodišča v Murski Soboti št. IV N 238/2023 z dne 29. 4. 2024). Navedene osebne okoliščine na strani tožnice, ki lahko po presoji sodišča negativno vplivajo na njeno zmožnost, da v postopku o prekršku učinkovito varuje svoje pravice, pri odločanju o zaprošeni brezplačni pravni pomoči v nasprotju z prakso ESČP in nacionalno upravnosodno prakso niso bile upoštevane. Tožnica, ki v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe ni bila obveščena o ugotovitvah organa za BPP, tudi ni imela možnosti odgovoriti na njegove ugotovitve ter še pred izdajo izpodbijane odločbe navesti osebne okoliščine v smislu 2. alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP, ki bi jih moral organ pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči zaradi zagotovitve pravice do obrambe, ki zagotavlja učinkovito sodno varstvo pravic v postopku o prekršku, tudi ustrezno upoštevati.

13.Pri odločanju o dodelitvi brezplačne pravne pomoči organ za BPP tudi ni upošteval dejstva, da grozi tožnici v postopku o prekršku globa v višini 500,00 EUR,

kar lahko dodatno negativno vpliva na položaj tožnice, ki prejema nizke dohodke in se skupaj s sinom (ki ji je bil prav zaradi težav z zasvojenostjo s sklepom sodišča začasno odvzet) le stežka preživlja. Navedena okoliščina (težka finančna situacija, ki jo utegne izrek globe še dodatno poslabšati) na strani tožnice po presoji sodišča nedvomno vpliva na tožničin osebni in socialno-ekonomski položaj v smislu 2. alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP, ki bi ga moral organ pri odločanju o upravičenosti do brezplačne pravne pomoči prav tako vzeti v ozir.

14.Glede na obrazloženo po presoji sodišča ne drži ugotovitev organa za BPP, da v obravnavani zadevi ne obstojijo okoliščine, ki bi kazale, da bo pošten postopek zagotovljen le, če bo tožnica imela zagotovljeno strokovno obrambo z zagovornikom.

15.Zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ter nepravilne uporabe materialnega prava je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo na podlagi 2. in 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1) odpravilo ter zadevo vrnilo organu za BPP v ponovno odločanje.

16.Pri odločanju v ponovnem postopku bo moral organ za BPP upoštevati ugotovitve sodišča ter njegovo pravno mnenje glede uporabe materialnega prava (peti odstavek 64. člena ZUS-1).

17.Sodišče je zadevi v skladu s 1. alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena tega zakona, v upravnem sporu pa tudi ni nastopala stranka z nasprotnim interesom.

K točki II izreka:

18.Ker je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani upravni akt, je v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 toženka dolžna tožnici povrniti stroške postopka. Po tej določbi se, če sodišče ugodi tožbi in v upravnem sporu izpodbijani upravni akt odpravi, tožniku (glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve v upravnem sporu) prisodi pavšalni znesek v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju: Pravilnik). Glede na citirano zakonsko določbo je sodišče tožnici stroške postopka odmerilo po Pravilniku, v skladu s katerim se v primeru, če je bila zadeva rešena izven glavne obravnave in je tožnika v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, priznajo stroški v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika). Ta znesek stroškov, povečan za 22 % DDV, v skupni višini 347,70 EUR je sodišče prisodilo tožnici, kot izhaja to iz točke II izreka.

19.Obresti od zneska sodnih stroškov je sodišče tožnici prisodilo od dneva zamude, toženka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika - OZ v zvezi z 378. členom OZ - enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006).

-------------------------------

1Sodbi VSRS št. X Ips 207/2014 in št. X Ips 226/2014, obe z dne 11. 11. 2015 ter sodba VSRS X Ips 224/2014 z dne 10. 12. 2015.

2Sodba UPRS št. I U 1885/2020 z dne 16. 2. 2021, 14. in 15. točka obrazložitve.

3Sodba VSRS X Ips 226/2014 z dne 11. 11. 2015, 15. točka obrazložitve.

4Po osmem odstavku v zvezi s 3. točko prvega odstavka 56. člena ZVoz-1 se z globo 500 EUR za prekršek kaznuje voznik, ki upravlja motorno vozilo brez veljavnega vozniškega dovoljenja.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o brezplačni pravni pomoči (2001) - ZBPP - člen 24, 24/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.