Jedro

Vsebina izpodbijanega sklepa je odločitev o nadaljevanju predhodno prekinjenega postopka. Naziranje pritožbe, da bi se moralo sodišče hkrati oziroma že v izpodbijanem sklepu izreči za nepristojno in zadevo (v skladu s prvim odstavkom 45. člena ZPSVIKOB) kot pristojnemu odstopiti Okrožnemu sodišču v Mariboru, ne drži. Če bo sodišče ugotovilo, da je v skladu z zakonom to dolžno storiti, bo tako lahko ravnalo kadarkoli v nadaljevanju predmetnega postopka (sklep o nadaljevanju postopka pa je pogoj za takšno morebitno (nadaljnjo) odločitev).

Izrek

I. Pritožba se glede prvo in tretjetožene stranke zavrne in se sklep sodišča prve stopnje glede njiju potrdi.

II. O stroških tega pritožbenega postopka bo odločilo sodišče prve stopnje s končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 6. 1. 2020 odločilo, da se prekinjeni postopek nadaljuje z dnem 19. 12. 2019. 2. Zoper sklep se iz vseh zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov pritožujejo tožniki, ki predlagajo njegovo spremembo na način, da se prekinjeni pravdni postopek nadaljuje z dnem 19. 12. 2019, hkrati pa da se zadevo tudi glede prvo in tretje tožene stranke odstopi Okrožnemu sodišču v Mariboru. Sporno naj bi bilo, da se sodišče, ki je sklenilo, da se pravdni postopek nadaljuje, ni hkrati izreklo za nepristojno in zadevo v skladu s prvim odstavkom 45. člena ZPSVIKOB odstopilo pristojnemu sodišču. V nadaljevanju obširno pojasnjujejo, zakaj bi se lahko zaradi napačne uporabe 9. in 45. člena omenjenega zakona zgodilo, da bi se jim neutemeljeno nalagalo nove obveznosti, prekomerno posegalo v njihovo pravico do zasebne lastnine in dostopa do sodišča, da bi bilo kršeno načelo zaupanja v pravo (neprava retroaktivnost), načelo ekonomičnosti, načelo sorazmernosti, načelo enakega varstva pravic in načelo pravne države.

3. Prvotožena stranka je v odgovoru predlagala njeno zavrnitev, drugotožena stranka pa je sodišču prve stopnje predlagala, da se izreče za nepristojno.

4. Pritožba glede prvo in tretje tožene stranke ni utemeljena.

5. Tožniki so dne 16. 12. 2016 vložili tožbo, v kateri vsak od njih od toženk zahteva plačilo (določenega) zneska z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 12. 2013 do plačila. Dne 12. 6. 2017 je sodišče prve stopnje izdalo sklep, s katerim je ugotovilo, da je pravdni postopek prekinjen od vložitve tožbe do odprave protiustavnosti, ugotovljene z odločbo Ustavnega sodišča U-I-295/13 z dne 19. 10. 2016. Dne 6. 1. 2020 je nato izdalo (pritožbeno izpodbijani) sklep, s katerim je odločilo, da se postopek nadaljuje z dnem 19. 12. 2019 (dne 22. 1. 2020 pa še sklep, da ni pristojno za odločanje o zahtevku zoper drugo toženo stranko - to je Banko Slovenije). V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je pojasnilo, da zaradi sprejetja (uveljavitve) ZPSVIKOB1 pogojev za prekinitev postopka ni več oziroma da se ta lahko nadaljuje. Ker je predmetni postopek zoper drugo toženo stranko prekinjen že na podlagi sklepa Ustavnega sodišča RS opr. št. U-I-4/20-19 z dne 5. 3. 2020, je pritožbeno sodišče pritožbo tožnikov zoper sklep z dne 6. 1. 2020 presojalo (obravnavalo) zgolj glede odločitve o nadaljevanju postopka zoper prvo in tretje toženo stranko.

6. Vsebina izpodbijanega sklepa je odločitev o nadaljevanju predhodno prekinjenega postopka, ki ji pritožba ne nasprotuje. Njeno naziranje, da bi se moralo sodišče hkrati oziroma že v izpodbijanem sklepu (glede prvo in tretje tožene stranke) izreči za nepristojno in zadevo (v skladu s prvim odstavkom 45. člena ZPSVIKOB) kot pristojnemu odstopiti Okrožnemu sodišču v Mariboru, ne drži. Če bo sodišče ugotovilo, da je v skladu z zakonom to dolžno storiti, bo tako lahko ravnalo kadarkoli v nadaljevanju predmetnega postopka (sklep o nadaljevanju postopka pa je pogoj za takšno morebitno (nadaljnjo) odločitev). Zato omenjeno pritožbeno vztrajanje (vključno z njenim obširnim pojasnjevanjem, katera načela oziroma pravice tožnikov bodo v nasprotnem primeru kršene) za presojo pravilnosti (zakonitosti) izpodbijanega sklepa ni bistveno.

7. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je to sodišče pritožbo glede prvo in tretje tožene stranke zavrnilo in sklep glede njiju potrdilo (2. točka 365. člena ZPP2). V skladu s četrtim odstavkom 163. člena ZPP odloči o zahtevi za povrnitev stroškov sodišče v sodbi ali v sklepu, s katerim se konča postopek pred njim. Navedeno pomeni, da bo o stroških tega pritožbenega postopka (ki so del nadaljnjih pravdnih stroškov) odločilo sodišče prve stopnje v končni odločbi.

1 Zakon o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, Uradni list RS, št. 72/19, 19/20 - odl. US. 2 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami.