Jedro

V izreku sklepa o prodaji je navedeno zgolj, da se prodaja „poslovna celota X. d. o. o. - v stečaju“, vendar tako označen predmet prodaje ni dovolj natančno določen, saj mora iz sklepa o prodaji izhajati, katere stvari in/ali pravice, ki tvorijo poslovno celoto, se prodajajo.

Če ima dolžnik kakšne obveznosti s premoženjem, ki se prodaja, in ki se bodo prenesle na kupca, mora biti to navedeno že v upraviteljevem predlogu in tudi izhajati iz sklepa o prodaji.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje izdalo sklep o prodaji poslovne celote X. d. o. o. - v stečaju z zavezujočim zbiranjem ponudb po izhodiščni ceni 380.832,00 EUR in določilo varščino v višini 38.083,20 EUR.

2. Zoper sklep se je pritožil F., ki je izkazoval legitimacijo upnika z navedbo, da ima v celoti priznano terjatev do dolžnika in se pri tem skliceval na sklep o preizkusu terjatev in izločitvenih pravic opr. št. St 20121/2014 z dne 23. 10. 2014. V pritožbi je zatrjeval, da je predmet prodaje v okviru poslovne celote tudi delujoča fotonapetostna elektrarna, glede katere pa ima stečajni dolžnik na podlagi pravnomočne sodbe Okrajnega sodišča v Trbovljah P 182/2013 obveznost, da jo odstrani z ostrešja gospodarskega poslopja na naslovu .... Sklep o prodaji je izpodbijal iz razloga, ker meni, da je nepravilen in nezakonit, pri čemer je uveljavljal pritožbene razloge po 1., 2. in 3. točki prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku in višjemu sodišču predlagal, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Upravitelj se je na pritožbo izjavil, da bi odstranitev sončne elektrarne povzročila upnikom precejšnjo škodo. Ker gre za prodajo poslovne celote, po njegovem mnenju ni možno sončne elektrarne ločiti iz prodajnih aktivnosti, ker le ta predstavlja funkcijsko celoto še z eno M.. Zato je predlagal, da višje sodišče pritožbo zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Utemeljen je upnikov očitek, da sklep o prodaji nima razlogov o odločilnih dejstvih, zaradi česar ga ni mogoče preizkusiti. Sklep je obremenjen z bistveno kršitvijo določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP. V izreku sklepa je navedeno, da se prodaja „poslovna celota X. d. o. o. - v stečaju“. Tako označen predmet prodaje ni dovolj natančno določen. Poslovna celota so stvari in druge premoženjske pravice, ki so kot celota potrebne za opravljanje posamezne vrste poslov ali več vrst poslov, ki se opravljajo zaradi izdelave določene vrste proizvodov ali oprave določene vrste storitev (prvi odstavek 343. člena ZFPPIPP). Iz izreka sklepa o prodaji mora izhajati, katere stvari in/ali pravice, ki tvorijo poslovno celoto, se prodajajo. V primeru, da se prodaja premoženje, ki je poslovna celota v smislu 343. člena ZFPPIPP, je potrebno tudi razložiti, zakaj naj bi določeno premoženje predstavljalo poslovno celoto (VSL sklep Cst 28972012 z dne 2. 10. 2012). Če ima dolžnik kakšne obveznosti s premoženjem, ki se prodaja, in ki se bodo prenesle na kupca, pa mora biti to navedeno že v upraviteljevem predlogu, prav tako pa tudi izhajati iz sklepa o prodaji. V razlogih sklepa se je potrebno tudi sklicevati na tista določila ZFPPIPP, ki veljajo za oceno vrednosti poslovne celote. Če je predmet ocene vrednost premoženja, ki je poslovna celota, mora pooblaščeni ocenjevalec izdelati: 1. oceno vrednosti za vsako stvar ali drugo premoženje, ki je vključeno v poslovno celoto, v skladu s tretjim odstavkom tega člena in 2. oceno vrednosti poslovne celote ob predpostavki poslujočega podjetja v skladu s standardi ocenjevanja vrednosti določenimi z zakonom, ki ureja revidiranje (četrti odstavek 327. člena ZFPPIPP). Ali je v konkretnem primeru bila izdelana cenitev v skladu z določbo četrtega odstavka 327. člena ZFPPIPP, iz razlogov sklepa ne izhaja, sodišče prve stopnje pa se sklicuje na oceno vrednosti po prvem in drugem odstavku 332. člena ZFPPIPP. Pritožbeno sodišče zato pritrjuje pritožniku, da prvostopenjsko sodišče ni obrazložilo, na kakšen način je bila v konkretnem primeru ugotovljena vrednost predmeta prodaje, po uradni dolžnosti pa je še zaznalo, da so tudi ugotovitve v zvezi z varščino same s sabo v nasprotju (da je varščina v višini 38.083,00 EUR enaka 5 odstotkom izhodiščne cene v višini 380.830,00 EUR).

6. Glede na navedeno je izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), v katerem naj pri odločitvi o upraviteljevem predlogu in izdaji pisnega sklepa upošteva napotke iz tega sklepa.