Jedro

Tožena stranka izpodbija dokazno oceno sodišča prve stopnje, ki jo je mogoče grajati le, če je bila opravljena brez upoštevanja napotkov iz 8. člena ZPP ali če je vsebinsko neprepričljiva. V prvem primeru gre za relativno bistveno kršitev določb postopka, v drugem pa za zmotno ugotovitev dejanskega stanja, ki nista dovoljena pritožbena razloga v sporu majhne vrednosti (prvi odstavek 458. člena ZPP).

Tožena stranka ne more uspeti s sklicevanjem na neizvedene dokaze nasprotne stranke. Vsaka stranka mora namreč za svoje trditve ponuditi svoje dokaze.

Obresti so po svojem nastanku stranska terjatev, ki ne izgubi svoje narave, če je pripisana h glavnici. Tako kapitalizirane zapadle obresti, pripisane h glavnici, niso neka nova glavnica, od katere bi lahko tekle zakonske zamudne obresti, še preden je bil pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo (prvi odstavek 375. člena v zvezi s 381. členom OZ).

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se odločba sodišča prve stopnje v II. točki izreka spremeni tako, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki v roku 8 dni plačati znesek 2.533,67 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 1. 2018 dalje do plačila; sicer se pritožba zavrne in se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi odločba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka sama nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo in sklepom z dne 12. 2. 2020 zaradi delnega umika tožbe v obsegu, ki se nanaša na plačilo tožene stranke z dne 18.4.2018 v višini 200,00 EUR, ustavilo postopek (I. točka izreka) ter toženi stranki naložilo, da mora v 8 dneh tožeči stranki plačati 2.616,83 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 4. 2018 dalje do plačila (II. točka izreka). Odločilo je še, da je tožena stranka v 8 dneh dolžna tožeči stranki povrniti njene stroške postopka v znesku 195,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka do plačila (III. točka izreka).

2. Zoper navedeno odločbo se iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, ZPP) pravočasno pritožuje tožena stranka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano odločbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Pritožba tožene stranke je bila vročena tožeči stranki, ki v pravočasnem odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev. Stroškov odgovora na pritožbo ni priglasila.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Ker se tožbeni zahtevek tožeče stranke nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR, obravnavani gospodarsko pravni spor teče po določbah postopka v sporih majhne vrednosti (495. člen ZPP). O pritožbi zoper sodbo in sklep je zato na podlagi petega odstavka 458. člena ZPP odločala sodnica posameznica. Odločba, s katero je končan spor v postopku v sporih majhne vrednosti, se lahko izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP).

6. V obravnavani zadevi tožeča stranka vtožuje plačilo za izdelana oziroma predelana ogrodja in podnožja terapevtskih naprav, in sicer je prvotno zahtevala plačilo glavnice 2.557,12 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 12. 2017 dalje ter kapitaliziranih zakonskih zamudnih obresti od navedene glavnice za čas od 20. 1. 2017 do 30. 11. 2017 v višini 176,55 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 12. 2017 dalje do plačila.

7. Za dne 18. 4. 2018 s strani tožene stranke plačanih 200,00 EUR je tožeča stranka delno umaknila tožbo. Kot izhaja iz spisa, se tožena stranka v 15 dneh od dneva, ko je bila s tem delnem umikom seznanjena, o njem ni izjavila, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno sklenilo, da se postopek v tem delu ustavi (drugi odstavek 188. člena ZPP).

8. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, na katere je pritožbeno sodišče skladno s prvim odstavkom 458. člena ZPP vezano,1 izhaja: 1.) da je tožeča stranka na podlagi toženkinega naročila izdelala oziroma predelala 19 ogrodij ter 6 podnožij terapevtskih naprav, za kar ji je skladno z njunim dogovorom z vtoževanim računom zaračunala 2.557,12 EUR (račun št. 1-2017); 2.) da je tožena stranka navedena ogrodja in podnožja terapevtskih naprav skupaj z vtoževanim računom prejela,2 ter da teh izdelkov, ne računa, nikoli ni reklamirala; 3.) da je tožeča stranka od zaračunanega zneska toženi stranki obračunala tudi zakonske zamudne obresti od 20. 1. 2017 (dan po zapadlosti računa) do 30. 11. 2017 v višini 176,55 EUR (obračun št. OBR-1_12/17); 4.) da je tožeča stranka toženo stranko s pisnima opominoma, ki sta bila nanjo naslovljena s priporočeno pošiljko, pozivala k plačilu vtoževanega računa in obresti, vendar opominov tožena stranka ni dvignila; in 5.) da je tožena stranka tožeči dne 18. 4. 2018 v zvezi z vtoževanim računom plačala 200,00 EUR.

9. S pritožbenimi navedbami, da ni naročila zadevne storitve, da v ta posel ni bila vključena, da naj ne bi obstajala volja za sklenitev pogodbe, ter da blaga ni prejela, tožena stranka izpodbija dokazno oceno sodišča prve stopnje, ki jo je mogoče grajati le, če je bila opravljena brez upoštevanja napotkov iz 8. člena ZPP ali če je vsebinsko neprepričljiva. V prvem primeru gre za relativno bistveno kršitev določb postopka, v drugem pa za zmotno ugotovitev dejanskega stanja, ki nista dovoljena pritožbena razloga v sporu majhne vrednosti (prvi odstavek 458. člena ZPP).3 Enako velja glede toženkinih pritožbenih navedb, da naj bi vtoževani račun zavrnila, o domnevnih razlogih za plačilo zneska 200,00 EUR tožeči stranki ter o neuspelem dogovarjanju za prevzem dolga oziroma pristop k dolgu, pri čemer te navedbe hkrati predstavljajo tudi nedopustne pritožbene novote (prvi odstavek 337. člena ZPP).

10. Končno tožena stranka tudi ne more uspeti s sklicevanjem na neizvedene dokaze nasprotne stranke (t. j. zaslišanje A. A. in B. B.). Vsaka stranka mora namreč za svoje trditve ponuditi svoje dokaze.4

11. Tožena stranka tožeči torej dolguje neporavnani del kapitalizirane glavnice skupaj s pripadajočimi nadaljnjimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (prvi odstavek 239. člena in 619. člen v zvezi s prvim odstavkom 299. člena in 378. člena ter v zvezi s 381. členom Obligacijskega zakonika (Ur. l. RS, št. 83/01 s spremembami, OZ)). Vendar je sodišče prve stopnje po delnem umiku tožbe nepravilno obračunalo dolgovano kapitalizirano glavnico, saj je od te pri svojem izračunu tožeči stranki priznalo tudi zakonske zamudne obresti od kapitaliziranih obresti za čas od 1. 12. 2017 do vložitve predloga za izvršbo dne 16. 1. 2018, kar je v nasprotju s 381. členom in prvim odstavkom 375. člena OZ. Obresti so po svojem nastanku stranska terjatev, ki ne izgubi svoje narave, če je pripisana h glavnici. Tako kapitalizirane zapadle obresti, pripisane h glavnici, niso neka nova glavnica, od katere bi lahko tekle zakonske zamudne obresti, še preden je bil pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo (prvi odstavek 375. člena v zvezi s 381. členom OZ).5 Ker pa je tožeča stranka ob delnem umiku tožbe navedla, da za toženkino plačilo z dne 18. 4. 2017 v višini 200,00 EUR zmanjšuje zahtevek (v celoti) na račun kapitalizirane glavnice (2.733,67 EUR), tako da zahteva le še 2.533,67 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 1. 2018 dalje do plačila,6 pri čemer je tak tožbeni predlog v skladu s 381. členom OZ, je pritožbeno sodišče, upoštevajoč navedeno, pritožbi tožene stranke v tem delu ugodilo in izpodbijano odločbo sodišča prve stopnje v II. točki izreka spremenilo tako, da je toženi stranki v plačilo naložilo (zgolj) 2.533,67 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 1. 2018 dalje do plačila.7

12. Delna ugoditev pritožbi tožene stranke ni terjala spremembe odločitve o stroških prvostopenjskega postopka, saj je tožeča stranka delni umik tožbe podala takoj, ko je tožena stranka delno izpolnila zahtevek,8 z zahtevkom, pri katerem je po delnem umiku še vztrajala,9 pa je v celoti uspela (prvi odstavek 154. in 158. člena ZPP).

13. S tem je pritožbeno sodišče odgovorilo na pravno odločilne pritožbene razloge (prvi odstavek 360. člena ZPP).

14. Po vsem obrazloženem je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke delno ugodilo in izpodbijano prvostopenjsko odločbo v II. točki izreka spremenilo tako, kot izhaja iz I. točke izreka te drugostopenjske odločbe (5. alineja 358. člena ter prvi odstavek 351. člena ZPP). V preostalem delu pa je njeno pritožbo zavrnilo in odločbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdilo, saj pritožbeni razlogi niso bili podani in tudi ne kršitve, na katere pritožbeno sodišče skladno z drugim odstavkom 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti (353. člen oziroma 2. točka 365. člena ZPP).

15. Glede na neznaten uspeh tožene stranke v pritožbenem postopku (vrednost izpodbijanega dela sodbe znaša 2.616,83 EUR, tožena stranka pa je uspela le z 83,16 EUR, kar predstavlja zgolj 3,18 %) je pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 154. člena v zvezi s 165. členom ZPP odločilo, da tožena stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

1 Npr. sodbe Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cpg 579/2019 z dne 12. 12. 2019, opr. št. II Cpg 350/2019 z dne 16. 9. 2019, opr. št. II Cpg 137/2019 z dne 23. 3. 2019 in opr. št. II Cpg 581/2018 z dne 26. 11. 2018. 2 Po presoji pritožbenega sodišča je pri zapisu letnice naročila in predaje izdelkov v obrazložitvi prvostopenjske odločbe prišlo do očitne pomote, tako da se ti pravilno glasita 2016 in 2017, saj iz povzetih navedb tožeče stranke glede nastopa poslovodne funkcije zakonite zastopnice tožene stranke dne 21. 2. 2018 jasno izhaja, da je bilo to več kot eno leto po naročilu tožene stranke in opravljeni storitvi (3. točka obrazložitve sodbe in sklepa sodišča prve stopnje). 3 Npr. sodbe Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cpg 388/2018 z dne 12. 9. 2018, opr. št. II Cpg 451/2018 z dne 5. 7. 2018, opr. št. I Cp 3334/2016 z dne 28. 3. 2017, opr. št. II Cp 3087/2016 z dne 18. 1. 2017, opr. št. II Cpg 664/2016 z dne 22. 6. 2016, opr. št. II Cpg 1219/2015 z dne 5. 11. 2015 in opr. št. II Cp 863/2010 z dne 12. 5. 2010. 4 Npr. sodbi Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cpg 439/2018 z dne 12. 9. 2018 in opr. št. I Cpg 1444/2014 z dne 17. 12. 2014. 5 Podobno npr. sklep Vrhovnega sodišča RS, opr. št. II Ips 78/2007 z dne 27. 3. 2008 ter sodbi Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cp 1265/2012 z dne 23. 5. 2012 in opr. št. I Cp 6927/2006 z dne 28. 3. 2007. 6 List. št. 124 spisa. 7 Določba 288. člena OZ je dispozitivne narave (npr. sodba Vrhovnega sodišča RS, opr. št. II Ips 666/2008 z dne 17. 11. 2011 ter odločbi Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cp 745/2018 z dne 12. 12. 2018 in opr. št. I Cpg 5/2016 z dne 22. 11. 2016). Tožeča stranka je ob delnem umiku določila, da šteje, da je tožena stranka s plačilom 200,00 EUR dne 18. 4. 2018 poravnala del kapitalizirane glavnice, tožena stranka pa je v takšen delni umik privolila (drugi odstavek 188. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je tako odločilo v mejah takšnega (utesnjenega) tožbenega predloga (prvi odstavek 2. člena ZPP). 8 Red. št. 31 spisa. 9 List. št. 124 spisa.