Jedro

Naknadno vknjižena pravica glede prepovedi odtujitve in obremenitve navedenih nepremičnin ne more vplivati na sklenitev pogodbe, saj je pogodba sklenjena v času sprejema ponudbe (vendar pod odložnim pogojem odobritve posla s strani UE), kar pa je bilo v konkretni zadevi že pred izdajo navedene začasne odredbe. Upravna enota odobri pravni posel, sklenjen med prodajalcem in tistim sprejemnikom ponudbe (če jih je več), ki ima najmočnejšo predkupno pravico in je pravočasno vložil zahtevo za odobritev pravnega posla. Zato je kljub (naknadno) izdani začasni odredbi sklenitev pogodbe in odobritev tega posla s strani upravne enote pravilna in zakonita.

Ugovori glede motiva podaje ponudbe kupke in s tem glede fiktivnosti pogodbe glede finančnega položaja prodajalke in njenega partnerja, so ugovori, ki se glede na vsebino uveljavljajo v sodnem pravdnem postopku ter ne ugovori, ki se lahko uveljavljajo v upravnem postopku za odobritev pravnega posla.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka nosi svoje stroške.

Obrazložitev

1. Prvostopenjski organ, Upravna enota Laško, je z izpodbijano odločbo ugodil zahtevi B. B. in odobril pravni posel za promet z zemljišči na podlagi prodajne pogodbe, ki sta jo sicer 13. 3. 2020 sklenili A. A. kot prodajalka in B. B. kot kupka (obe stranki z interesom v tem postopku) – ta je tudi sprejela ponudbo A. A., in sicer v obsegu za ¼ nepremičnin s parc. št. ..., vse k.o. 1033 Trobni Dol, v delu, ki se nanaša na kmetijska in gozdna zemljišča. Ugotovil je še, da je bila v teku postopka pri zemljiščih 111 in 222, obe k. o. Trobni Dol, izvedena sprememba - parcelacija, zaradi katere sta bili navedeni parcelni številki ukinjeni, novo nastale parcelne številke, ki se uporabljajo tudi v nadaljevanju postopka, pa so 111/1, 111/2, 222/1, 222/2 ter 222/3 (1. točka izreka). Zavrnil pa je zahtevo D. D. (2. točka izreka) ter C. C. (3. točka izreka) za odobritev pravnega posla pri prometu z navedenimi kmetijskimi in gozdnimi zemljišči. V 4. točki izreka je odločil, da posebni stroški postopka niso nastali.

2. Odločitev organa je oprta na ugotovitev, da je v postopku odobritve pravnega posla prejel vloge tožnika, D. D. in B. B., ki so sprejeli ponudbo prodajalke A. A. v zakonitem predpisanem roku od dneva, ko je bila ponudba za prodajo navedenih nepremičnin objavljena na oglasni deski.1

3. V nadaljevanju je organ ugotovil, da je A. A. (v idealnem deležu 1/4 celote) po podatkih zemljiške knjige solastnica navedenih zemljišč. Te nepremičnine ne predstavljajo zaščitene kmetije, zato za razpolaganje z njimi ni ovir. Iz potrdila o namenski rabi zemljišča izhaja, da so predmetne nepremičnine opredeljene (del) kot kmetijska zemljišča, del kot gozdna zemljišča in (del) kot stavbna zemljišča, zato je za prenos lastninske pravice potrebno postopati po določilih Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ), ki obravnavane vrste rabe opredeljujejo. Organ je razpisal tudi narok ustne obravnave 30. 7. 2020. Narok tega dne ni bil izveden, ker so se vabljeni P. P. (pooblaščenec prodajalke), D. D. (sprejemnik ponudbe) in C. C. (sprejemnik ponudbe) opravičili, B. B. (sprejemnica ponudbe) pa se je zglasila dan pred obravnavo in povedala, da na narok ne more priti, da pa uveljavlja predkupno pravico kot solastnica. Pooblaščenec prodajalke je 3. 7. 2020 posredoval sporočilo, da je B. B. solastnica prodajanih nepremičnin in nihče od drugih sprejemnikov ponudbe nima enakega ali boljšega vrstnega reda predkupne pravice od nje. C. C. je navedel, da je B. B. solastnica predmetnih zemljišč in ima tako predkupno pravico pri nakupu teh, da pa prejema socialne prihodke in je v finančni stiski, zato nima financ za nakup zemljišč. Organ prosi, da po uradni dolžnosti preveri, ali gre za fiktivno pogodbo med solastnicama. Navaja, da če bo zemljišča kupila B. B., bo sklenjena prodajna pogodba nična, saj naj bi bil namen te pogodbe izigravanje njega (C. C. je namreč tožnik v sodni zadevi P 89/2020, kjer je bila izdana začasna odredba z zaznambo prepovedi odtujitve in obremenitve teh nepremičnin). Poudarja, da je pogodba z B. B. sklenjena z namenom izigravanja njega kot upnika, takšna pogodba pa je tudi v nasprotju z moralnimi načeli, kar je v skladu z drugim odstavkom 39. člena Obligacijskega zakonika nedopustno. Če upravni organ pravnega posla ne bo odobril njemu, bo moral vložiti tožbo za ugotavljanje ničnosti pogodbe oziroma izbrisno tožbo ali se poslužiti drugega pravnega varstva. Tudi D. D. je posredoval pred razpisnim narokom izjavo, da je A. A. želela nepremičnine prodati njemu, saj ji je predhodno posodil denar v večji vrednosti kot je cena zemljišč, ki jih prodaja. Njen dolg je prodal C. C., skrbi ga pa, da če C. C. ne bo tega dolg izterjal od A. A., bo moral denar C. C. vrniti sam, ker imajo tako napisano v pogodbi. Prepričan je, da hoče prodajalka zemljo prepisati na solastnico samo zato, da se izogne vračilu posojenega denarja. Organ prosi, da po uradni dolžnosti razišče in si pridobi mnenje centra za socialno delo za solastnico B. B., saj gre za državni denar. Meni, da B. B. nima finančnih sredstev in tako ne more biti kupec, saj nima s čim plačati. Organ naj razišče, kaj se zgodi, če predkupni upravičenec zemljišča kupuje brez financ in je prejemnik socialne pomoči. Organ je še ugotovil, da je tožnik uveljavljal predkupno pravico pri kmetijskih zemljiščih kot kmet, katerega zemljišče meji na zemljišče, ki je naprodaj, in kot drug kmet ter pri nakupu gozdnih zemljišč kot drug lastnik, katerega gozd je najbližji gozdu, ki se prodaja; D. D. pa je uveljavljal predkupno pravico pri kmetijskih zemljiščih kot drug kmet in pri gozdih zemljiščih kot drug lastnik, katerega gozd je najbližje gozdu, ki se prodaja.

4. Na podlagi navedenih podatkov je upravni organ ugotovil, da ima B. B. na podlagi 1. točke 23. člena ZKZ predkupno pravico kot solastnica navedenih nepremičnin. Zato je odobril pravni posel za navedene nepremičnine med njo in prodajalko v delu kmetijskih in gozdnih zemljišč, posledično pa je zavrnil odobritev pravnega posla med prodajalko in tožnikom ter med prodajalko in D. D. za navedene nepremičnine, ker imata slabši vrstni red po 23. členu ZKZ. Ugotovil je sicer še, da je na idealnem deležu prodajalke na navedenih nepremičninah vknjižena prepoved odtujitve in obremenitve v korist osebe C. C., vendar pa navedena prepoved ne predstavlja ovire za sklenitev zavezovalnega pravnega posla, ampak ima učinek le na razpolagalni del pravnega posla. Navedel je še, da se do ugovorov C. C. in D. D., ki se nanašajo na opozorilo glede zaznambe vknjiženega vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice, finančno stisko in socialne prejemke B. B., vračilo posojenega denarja oziroma način poplačila kupnine ni opredeljeval, saj se nanašajo na civilnopravna in druga razmerja in so te vsebine irelevantne za predmetni postopek.

5. Drugostopenjski organ, tožena stranka, je z odločbo z dne 18. 11. 2020 v 1. točki izreka zavrnila pritožbo tožnika. V 2. točki izreka pa je še ugotovila, da stroški pritožbenega postopka niso nastali. Odločitev temelji na ugotovitvi, da je bilo dejansko stanje v zadevi pravilno ugotovljeno, pritožbene navedbe tožnika pa so neutemeljene. Ugotavlja, da je bila ponudba za prodajo zemljišč objavljena v času od 13. 3. 2020 do 29. 3. 2020 ter (po prekinitvi zaradi situacije s korona virusom) še 11. 5. 2020 do 28. 5. 2020. Morebitna naknadna vknjižena pravica tožnika glede prepovedi odtujitve in obremenitve (tožnik se sklicuje na sklep sodišča P 89/2020 z dne 10. 6. 2020) ne more vplivati na sklenitev pogodbe, saj je relevantno stanje v času sprejema ponudbe. Pri tem se sklicuje na sodbo Upravnega sodišča II U 94/2016 z dne 15. 9. 2016. Podaja sprejema ponudbe in lastništvo prodajalke v trenutku sklenitve pravnega posla nista bila sporna (B. B. je sprejela ponudbo prodajalke 31. 3. 2020), zato so pritožbene navedbe v tem delu neutemeljene. Hkrati pa še pojasnjuje, da je glede na stališče Vrhovnega sodišča RS v sodbi X Ips 32/2018 z dne 8. 7. 2020 v primeru prodaje zemljišč z mešano rabo (gozdna in kmetijska zemljišča) treba upoštevati predkupno pravico po obeh zakonih, tako po ZKZ kot tudi po ZG. ZG namreč v 47. členu predkupnega upravičenca definira drugače kot ZKZ.2 Ugotavlja, da je zato prvostopni organ pravilno ugotovil, da ima kupka B. B. kot solastnica prednost pred tožnikom, saj ima predkupno pravico z višjim vrstnim redom tako po ZKZ (solastnica kmetijskega zemljišča, ki je naprodaj - 1. točka prvega odstavka 23. člena ZKZ) kot tudi po ZG, saj je kot solastnica zemljišča tudi lastnica zemljišča, ki meji na gozd, ki se prodaja (47. člen ZG). Ugotavlja še, da ugovori, ki se navezujejo na izpolnitev pogodbenih obveznosti, niso predmet konkretnega upravnega postopka odobritve pravnega posla, saj mora upravni organ, ki v tem postopku odloča, presojati pogoje za odobritev pravnega posla v skladu z določili ZKZ in ZG. Pritožbene navedbe o tem, da naj bi bila sklenitev predmetne kupoprodajne pogodbe nezakonita, so za konkretni pritožbeni postopek neupoštevne, pritožnik pa bo lahko svoje ugovore uveljavljal v za to namenjenem civilnopravnem postopku pred pristojnim sodiščem. V upravnem sporu izvedena sodna presoja zakonitosti odločb, izdanih v postopku odobritve prodaje kmetijskih zemljišč, je omejena na presojo pravilne uporabe določb ZKZ (in v konkretnem primeru ZG), ne pa tudi na presojo eventualnih civilnopravnih elementov same pogodbe (tako tudi Vrhovno sodišča RS v sklepu I Up 76/2019 z dne 6. 5. 2020). Pritožbene navedbe v tem delu presegajo pregled zakonitosti odločbe, ki ga mora opraviti upravni organ v postopku odobritve pravnega posla po ZKZ, kot ga določajo 20., 21. in 22. člen ZKZ, in določitve predkupnega upravičenca v skladu z vrstnim redom in merili, določenimi v 23. in 24. členu ZKZ.

6. Tožnik se z navedeno odločitvijo ne strinja. V tožbi in dopolnitvi tožbe z dne 2. 4. 2021 navaja, da je pogodba, sklenjena med A. A. in B. B., fiktivna, zato je tudi nična, kar je treba raziskati. Meni, da ker je posel med prodajalko in kupko fiktiven, ima on najboljši vrstni red po ZKZ. Glede njega pa sicer organ ni ničesar ugotavljal, katerega zakonskega pogoja ne izpolnjuje, da mu je odobritev pravnega posla zavrnil. Ker prvostopenjski organ ni upošteval ničnosti pogodbe, je njegova odločba nezakonita. Meni, da sama bližina ali oddaljenost zemljišča s stališča možnosti zagotavljanja kmetijske funkcije zemljišč ne pomeni ničesar, on bi bil sam kot kmetijski strokovnjak bolje usposobljen zagotavljati proizvodne funkcije zemljišč, tudi na daljše razdalje. Meni, da je drugostopenjski organ napačno ugotovil dejansko stanje ter zmotno uporabil materialno pravo oz. ga sploh ne uporabil, ko je ignoriral 23. člen ZKZ, po katerem je posel mogoče odobriti edino tožniku. B. B. namreč fiktivno kupuje ta zemljišča, kar nima pravnega učinka in je treba navidezno pogodbo zavreči. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi ter odpravi izpodbijani odločbi. Hkrati predlaga, da se njemu odobri sklenitev pravnega posla za navedene nepremičnine. Priglaša tudi stroške postopka.

7. Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da sprejem ponudbe in lastništvo prodajalke v času sklenitve pravnega posla niso bili sporni. Tožbene navedbe glede sprejema podaje ponudbe (tj. motiva kupke), presegajo pregled odločbe z vidika njene zakonitosti s strani organa. Presoja organa je skladno z 20. - 22. členom ZKZ omejena na pravilnost in zakonitost postopka prodaje in določitve predkupnega upravičenca. Prvostopni organ je pravilno štel, da je kupovalka kot solastnica izpolnila pogoj predkupne upravičenke tako po določbah ZKZ kot tudi po določbi 47. člena ZG, saj je solastnica hkrati tudi lastnica zemljišča, ki meji na gozd, ki se prodaja. V konkretnem postopku je bilo zato odločeno v skladu z veljavno materialnopravno podlago. Predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

8. Sodišče je o vloženi tožbi obvestilo tudi stranke z interesom, A. A. in B. B., ki odgovora na tožbo nista podali.

**K I. točki izreka:**

9. Tožba ni utemeljena.

10. Po presoji sodišča je izpodbijani upravni akt3 pravilen in na zakonu utemeljen iz razlogov, ki so navedeni v prvostopenjski odločbi, dopolnjeni z drugostopenjsko odločbo, in se sodišče nanje v tej sodbi sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1), k tožbenim navedbam pa še dodaja:

11. Pogoje in postopek prodaje kmetijskih in gozdnih zemljišč določa ZKZ kot specialni predpis. Posebnosti prometa s kmetijskimi zemljišči in gozdovi ureja ta zakon v III. poglavju (od 17. do 25. člena ZKZ). Te posebnosti so zlasti: postopek prodaje preko ponudbe, ki mora biti objavljena na način, predpisan v 20. členu ZKZ, postopek sprejema ponudbe za prodajo, določen v 21. členu ZKZ, ter postopek odobritve pravnega posla, določen v 22. členu ZKZ, v katerem pa je treba upoštevati posebnosti prometa z zaščitenimi kmetijami (18. člen ZKZ), pogoje za odobritev oziroma neodobritev pravnega posla oziroma za izdajo potrdila, da odobritev ni potrebna (19. člen ZKZ), ter vrstni red predkupnih upravičencev (23. člen ZKZ). V desetem odstavku 47. člena ZG določa, da ima razen v primerih iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena lastnik, katerega zemljišče meji na gozd, ki se prodaja, prednostno pravico pri nakupu tega gozda. Če ta prednostne pravice ne uveljavi, ima prednostno pravico drug lastnik, katerega gozd je najbližje gozdu, ki se prodaja. S temi določbami, ki določajo omejitve v zvezi s prometom kmetijskih zemljišč in gozdovi, zakonodajalec uresničuje v drugem odstavku 71. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava) določeno posebno varstvo kmetijskih zemljišč. Z zakonom določena omejitev pri razpolaganju s kmetijskimi zemljišči, gozdovi in kmetijami je namreč namenjena usmerjanju prometa s kmetijskimi zemljišči tako, da ostanejo v primarni pridelovalni funkciji v obsegu, ki je potreben za zagotovitev prehranske varnosti prebivalcev Slovenije, saj se na ta način zagotavlja socialna, ekološka in gospodarska funkcija lastninske pravice na kmetijskih zemljiščih (67. člen Ustave). Zato je promet s kmetijskimi zemljišči (in gozdovi) omejen in mogoč le v skladu s pravili, ki jih določa zakon.4

12. V obravnavani zadevi izpodbijana odločitev temelji na nesporni ugotovitvi, da je bila ponudba za prodajo v 1. točki izreka prvostopenjske upravne odločbe naštetih zemljišč v lasti prodajalke A. A. objavljena na oglasni deski UE Laško in da so vsi sprejemniki (tako tožnik kot B. B., pa tudi D. D.) ponudbo sprejeli v roku, in sicer je B. B. ponudbo sprejela 31. 3. 2020, tožnik 10. 4. 2020, D. D. pa 17. 3. 2020. S tem so bili izpolnjeni pogoji za nadaljnje odločanje upravnega organa v postopku odobritve pravnega posla. Med strankama ni sporna namembnost zemljišč, ponujanih v prodajo, zato sodišče glede njih ugotavlja, da je takšna, kot izhaja iz potrdila o namenski rabi zemljišča z dne 5. 8. 2020. Med strankama nadalje tudi ni sporno, da je B. B. solastnica prodajanih nepremičnin (s tem pa logično tudi solastnica gozda, ki meji na gozd, ki se prodaja), tožnik pa je „kmet, katerega zemljišče, ki ga ima v lasti, meji na zemljišče, ki je naprodaj“ oz. kot „drug kmet“ po 23. členu ZKZ ter pri nakupu gozdnih zemljišči kot „drug lastnik, katerega gozd je najbližje gozdu, ki se prodaja“, kakor tudi ni sporno, da je D. D. „drug kmet“ po 23. členu ZKZ ter pri nakupu gozdnih zemljišči kot „drug lastnik, katerega gozd je najbližje gozdu, ki se prodaja“.

13. Ker so glede na navedeno potrdilo o namenski rabi vsa zemljišča, razen delno zemljišč (ki so v delu tudi stavbna) ter v celoti zemljišč (ki so v celoti stavbna zemljišča), tudi kmetijska in/ali gozdna zemljišča, vse k.o. 1033 Trobni dol, je zanje v delu, kjer so kmetijska in ali gozdna zemljišča, pravilno potrebna odobritev pravnega posla s strani UE v skladu z ZKZ in ZG.

14. Ker je odobritev pravnega posla po ZKZ nujna tako za kmetijska kot gozdna zemljišča, sodišče ugotavlja, da je prvostopni organ pravilno glede navedenih zemljišč odobril pravni posel B. B. kot solastnice navedenih nepremičnin in s tem prednostne upravičenke z najboljšim vrstnim redom po 23. členu ZKZ in hkrati z najboljšim vrstnim redom po desetem odstavku 47. člena ZG. Nasprotno pa je tožnik le „kmet, katerega zemljišče, ki ga ima v lasti, meji na zemljišče, ki je naprodaj“ in „drug kmet“ po 23. členu ZKZ in kot „drug lastnik gozda, katerega gozd je najbližje gozdu, ki se prodaja“ po desetem odstavku 47. člena ZG, kakor tudi D. D. „drug kmet“ po 23. členu ZKZ in kot „drug lastnik gozda, katerega gozd je najbližje gozdu, ki se prodaja“ po desetem odstavku 47. člena ZG. V tem delu tudi ni utemeljen ugovor tožnika, da zakon ne predpisuje oddaljenosti od zemljišč kot merila za določitev prednostnega upravičenca, saj je tako po 23. členu ZKZ kot po 47. členu ZG oddaljenost od zemljišč, ki se prodajajo, eno od meril v zakonih za določitev najboljšega prednostnega upravičenca, vendar pa je, kot že navedeno, imela najboljši vrstni red po navedenih določbah zakona B. B. kot solastnica nepremičnin, ki so se prodajale.

15. Sodišče še pripominja, čeprav navedenega tožnik niti ne izpodbija, da v delu, kjer pa so navedena zemljišča (delno ali v celoti) stavbna, upravni organ pravilno ni odobril posla, saj je posel odobritve, skladno z ZKZ, potreben le za kmetijska in/ali gozdna zemljišča (prodajalka je namreč v sklopu „paketne prodaje“ ponudila v prodajo vsa našteta zemljišča za enotno ceno 15.000,00 EUR, kot ugotavlja drugostopni organ v obrazložitvi na strani 4 drugostopne odločbe, organ pa je prodajo odobril le v delu kmetijskih in/ali gozdnih delov navedenih nepremičnin).

16. Tožnik pa je že v upravnem postopku navajal, da je po njegovem mnenju pogodba med prodajalko in B. B. za navedene nepremičnine nična, da sta navedeni za te nepremičnine sklenili fiktivni posel, zato bi moral biti posel odobren njemu. Navajal pa je tudi, da bo prodajna pogodba sklenjena po izdaji začasne odredbe z zaznambo prepovedi odtujitve in obremenitve v zadevi P 89/2020 Okrožnega sodišča v Celju (sklep z dne 10. 6. 2020). Navedeno je ponovil še v tožbi in dopolnitvi tožbe, dodal pa je še, da je finančno stanje prodajalke (in njenega partnerja J. J.) slabo, da ni izkazala prejema kupnine po kupoprodajni pogodbi za navedene nepremičnine, zaradi navedenega je jasno, da je posel med prodajalko in B. B. fiktiven. Predlagal pa je tudi, naj sodišče v zvezi s tem zasliši stranke, opravi poizvedbe v zadevi Okrožnega sodišča v Celju, opr. št. P 89/2020, opravi poizvedbo na CSD Celje glede prodajalke in njenega partnerja za čas po 1. 9. 2020 glede upravičenosti do denarne socialne pomoči. 17. V zvezi s tožnikovem ugovorom, da bo prodajna pogodba za navedene nepremičnine sklenjena po izdani začasni odredbi o prepovedi odtujitve in obremenitve (tožnik se sklicuje na sklep sodišča P 89/2020 z dne 10. 6. 2020) in zato nezakonita, sodišče ugotavlja, kar je sicer nesporno med strankama, da je bila ponudba za prodajo zemljišč objavljena v času od 13. 3. 2020 do 29. 3. 2020 ter od 11. 5. 2020 do 28. 5. 2020, v tem obdobju je ponudbo sprejela tudi B. B. Sklep o navedeni začasni odredbi je bil izdan 10. 6. 2020 (kar je med strankama nesporno, zato sodišče ni opravilo poizvedbe v navedeni pravdni zadevi oz. v zvezi s tem ni zaslišalo strank, s tem pa ni kršilo načela kontradiktornosti). Naknadno vknjižena pravica tožnika glede prepovedi odtujitve in obremenitve navedenih nepremičnin zato ne more vplivati na sklenitev pogodbe, saj je skladno s sodno prakso pogodba sklenjena v času sprejema ponudbe (vendar pod odložnim pogojem odobritve posla s strani UE), kar pa je bilo v konkretni zadevi že pred izdajo navedene začasne odredbe. To pomeni, da je sicer z iztekom roka za sprejem ponudbe sklenjenih toliko zavezovalnih pravnih poslov, kolikor predkupnih upravičencev je pravočasno sprejelo objavljeno ponudbo s predpisano vsebino, vsi pa pod odložnim pogojem odobritve s strani pristojnega upravnega organa. Upravna enota tako v skladu z ZKZ odobri pravni posel, sklenjen med prodajalcem in tistim sprejemnikom ponudbe (če jih je več), ki ima najmočnejšo predkupno pravico in je pravočasno vložil zahtevo za odobritev pravnega posla.5 Zato je kljub (naknadno) izdani začasni odredbi sklenitev pogodbe med prodajalko in B. B. in odobritev tega posla s strani upravne enote pravilna in zakonita.

18. Preostali ugovori, ki jih podaja tožnik (glede motiva podaje ponudbe kupke in s tem glede fiktivnosti pogodbe med A. A. in B. B., glede finančnega položaja prodajalke in njenega partnerja), so ugovori, ki se glede na vsebino uveljavljajo v sodnem pravdnem postopku ter ne ugovori, ki se lahko uveljavljajo v postopku za odobritev pravnega posla, vodenem po določbah ZKZ in ZG, kot pravilno ugotavlja tožena stranka. Sodišče zato tudi ni upoštevalo vseh navedenih predlaganih dokaznih predlogov, saj z njimi tožnik drugačne presoje sodišča v tem upravnem sporu glede na določbe 20. - 23. člena ZKZ in 47. člen ZG ne more doseči, s tem pa sodišče posledično ni kršilo kontradiktornosti strank v postopku.

19. Ker je torej B. B. kot neprerekana solastnica nepremičnin, ki so se prodajale, prednostna upravičenka z boljšim vrstnim redom po prvem odstavku 23. členu ZKZ in po desetem odstavku 47. člena ZG glede prodajanih delov kmetijskih in/ali gozdnih zemljišč na preostalega sprejemnika ponudbe – tožnika in D. D., je zato organ v zvezi z sprejeto ponudbo B. B. pravilno odobril pravni posel glede navedenih gozdnih in/ali kmetijskih zemljišč ter posledično pravilno zavrnil odobritev posla s tožnikom in D. D., saj lahko organ na podlagi 22. člena ZKZ odobri le en pravni posel glede prometa s kmetijskimi in/ali gozdnimi zemljišči. 20. Ker je sodišče tako presodilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen, da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, tožbeni ugovori pa neutemeljeni, je tožbo zavrnilo kot neutemeljeno na podlagi določbe prvega odstavka 63. člena ZUS-1. 21. Sodišče je v navedeni zadevi odločilo na nejavni seji brez glavne obravnave, saj je ocenilo, da dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta, med strankami ni sporno (prvi odstavek 59. člena ZUS-1). V obravnavanem primeru nobena od strank izvedbe glavne obravnave tudi sicer ni predlagala, med strankami pa pravno relevantno dejansko stanje ni sporno (kot je razvidno iz 12. točke obrazložitve), med njimi je sporna le pravna presoja, ali je organ pravilno za predmetna zemljišča odobril pravni posel prednostni upravičenki B. B. in ne tožniku.

**K II. točki izreka:**

22. Izrek o stroških temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1. Če sodišče tožbo zavrne, trpi namreč vsaka stranka svoje stroške postopka.

1 Ponudbo je sicer sprejela še E. E., vendar pa navedena v zakonitem roku ni podala tudi ustrezne vloge za odobritev pravnega posla. 2 V desetem odstavku 47. člena ZG je določeno, da ima - razen v primerih iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena - lastnik, katerega zemljišče meji na gozd, ki se prodaja, prednostno pravico pri nakupu tega gozda. Če ta prednostne pravice ne uveljavi, ima prednostno pravico drug lastnik, katerega gozd je najbližje gozdu, ki se prodaja. 3 Izpodbijani akt v konkretni zadevi je odločitev prvostopenjskega organa (drugostopenjska odločba namreč ne ustanavlja, spreminja ali ukinja pravic, pravnih obveznosti ali koristi, določenih s prvostopenjskim aktom, temveč ga le potrjuje z zavrnitvijo pritožbe tožnika, zato jo po določbah ZUS-1 ni dopustno izpodbijati). 4 Tako Vrhovno sodišče RS v sodbi X Ips 143/2013 z dne 24. 9. 2014, 8. točka obrazložitve. 5 Tako sodba Upravnega sodišča II U 94/2016 z dne 15. 9. 2016, 11. in 12. točka obrazložitve.