Jedro

Tridesetdnevnega roka iz 80. člena ZZK za vložitev predloga za opravičbo predznambe ni mogoče podaljšati, ker gre za nepodaljšljivi zakonski rok (prvi odstavek 111. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 63. členom ZZK).

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

V postopku zaradi predznambe lastninske pravice je prvostopno sodišče s sklepom Dn. št. 2212/98 z dne 8.6.1998 vzdržalo v veljavi sklep Dn.

št. 1001/97 z dne 23.5.1998 o zavrnitvi predlagateljevega predloga za podaljšanje roka za opravičbo predznambe.

Proti zadnjemu sklepu se pritožuje predlagatelj in smiselno uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 353. člena ZPP.

V pritožbi navaja, da izpodbijani sklep ni pravilen. Predznamba se dovoli na podlagi kvalificirane listine, ki ustreza pogojem 28. člena ZZK. Opraviči se s sredstvi iz 29. člena ZZK. To določbo pritožnik razume tako, da je sredstvo opravičbe vnaprej absolutno določeno samo v primerih, ko je bila predznamba dovoljena na podlagi že izdanih, a še ne pravnomočnih odločb o pridobitvi, prenehanju ali prenosu pravice, medtem ko sta ostali dve sredstvi dispozitivni v toliko, da se opravičba predznambe, dovoljena na podlagi zasebne listine, lahko izposluje tudi v sodnem postopku, če je tožba vložena v roku, ki je bil določen za predložitev listine. Stališče, da roka za opravičbo predznambe ni mogoče podaljševati, torej ne drži, saj se dejansko podaljša že s tem, ko se zaradi vložene tožbe premakne začetek njegovega teka, 2. točka 80. člena ZZK. Izključitev podaljšanja v ZZK ni predvidena, po ZNP in ZPP pa je podaljšanje roka mogoče, če je zaprošeno pred iztekom in so zanj podani utemeljeni razlogi. Vložena tožba je tak razlog, zato bi sodišče moralo predlogu ugoditi oziroma glede na opisani učinek vložene tožbe predlog za podaljšanje roka kot nepotreben zavreči. Ker je pritožnik v roku za predložitev overjene prodajne pogodbe vložil tožbo za opravičbo predznambe, kar sodišče tudi samo ugotavlja, je ugovarjani pritožbeni razlog napačne uporabe materialnega prava izkazan.

Pritožba ni utemeljena.

Predlagatelj je izrecno predlagal podaljšanje roka za opravičbo predznambe v smislu drugega odstavka 80. člena Zakona o zemljiški knjigi (pravilno: 2. točke 80. člena Zakona o zemljiški knjigi, v nadaljevanju ZZK). 30-dnevni rok iz 80. člena ZZK za vložitev predloga za opravičbo predznambe je zakonski rok in ga zato ni mogoče podaljšati (prvi odstavek 111. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 63. členom ZZK). Podaljšljivi so le sodni roki, to so tisti, ki jih določi sodišče glede na okoliščine primera (111. in 112. člen ZPP v zvezi s 27. členom ZNP in 63. členom ZZK), kar pa roki iz 80. člena ZZK niso. Pritožbene trditve, da je podaljšanje roka mogoče, torej niso pravilne.

V obravnavanem primeru je bila predznamba dovoljena na podlagi zasebne listine (pogodbe), na kateri ni overjen podpis osebe, ki bi moral biti overjen. Za take primere določa 29. člen ZZK v drugi alinei, da se predznamba opraviči na podlagi pravnomočne odločbe, izdane zoper tistega, zoper katerega je bila predznamba dovoljena, v tretji alinei pa, da se predznamba opraviči na podlagi zasebne listine, ki ustreza pogojem za vknjižbo. V primeru iz druge alinee 29. člena, ko je potrebno opravičbo predznamovane pravice izposlovati v sodnem postopku, določi sodišče s sklepom o dovolitvi predznambe rok, v katerem mora predlagatelj predznambe sprožiti ustrezen postopek (prvi odstavek 30. člena ZZK). V primeru iz tretje alinee 29. člena ZZK, ko je bila predznamba dovoljena na podlagi neoverjene zasebne listine, sodišče v sklepu o dovolitvi predznambe določi rok, v katerem mora predlagatelj predznambe predložiti listino, ki ustreza pogojem za vknjižbo, to je listino z overjenim podpisom (drugi odstavek 30. člena ZZK). Roki za vložitev predloga za opravičbo predznambe pa so določeni v 80. členu ZZK in sicer gre, kot je bilo navedeno, za 30-dnevne zakonske nepodaljšljive roke. Po 2. točki 80. člena teče rok za vložitev opravičbe predznambe takrat, ko se opravičba predznambe zahteva s tožbo, od dne, ko je sodba, izdana v postopku po tej tožbi, postala pravnomočna (primer iz prvega odstavka 30. člena ZZK). Po 3. točki 80. člena ZZK pa teče rok za vložitev predloga za opravičbo predznambe od dneva vročitve sklepa, s katerim je bila dovoljena predznamba (primer iz drugega odstavka 30. člena ZZK).

Pravilno je stališče pritožbe, da sredstvo opravičbe vnaprej ni absolutno določeno v primerih, ko se predznamba dovoli na podlagi neoverjene zasebne listine. Praviloma v trenutku vložitve predloga za predznambo oziroma ob odločanju o dovolitvi predznambe ni znano, s katero od obeh listin, to je z zasebno listino, na kateri bo podpis zavezanca overjen (drugi odstavek 30. člena ZZK) ali s pravnomočno sodno odločbo, ki nadomešča priznanje podpisa (prvi odstavek 30. člena ZZK), bo predznamba opravičena. Zato bi moralo zemljiškoknjižno sodišče s sklepom o dovolitvi predznambe določiti rok, v katerem mora predlagatelj predznambe bodisi vložiti tožbo, bodisi predložiti overjeno zasebno listino. V obravnavanem primeru je prvostopno sodišče s sklepom o dovolitvi predznambe Dn. št. 1001/97 z dne 9.4.1997 določilo le 30-dnevni rok za opravičbo predznambe, ki je tekel od dneva vročitve sklepa, torej je določilo rok iz drugega odstavka 30. člena ZZK. Tega sklepa predlagatelj ni izpodbijal in je postal pravnomočen dne 13.5.1997. V zvezi s takim pravnomočnim sklepom iz drugega odstavka 30. člena ZZK velja torej rok za opravičbo predznambe po 3. točki 80. člena ZZK. Ob pravilnem roku iz prvega odstavka 30. člena ZNP, ki pa si ga predlagatelj ni izposloval, pa bi bil rok za vložitev predloga za opravičbo predznambe v 30 dneh od pravnomočnosti sodbe, ki jo je predlagatelj izposloval, da bi opravičil predznambo (sodba opr. št. I P 110/97 v zvezi s sodbo I Cp 1334/97). Pokaže se torej, da je predlagatelj, namesto da bi izposloval pravilni rok iz 30. člena ZZK, predlagal podaljšanje roka za opravičbo predznambe iz 80. člena ZZK, ki pa je kot zakonski nepodaljšljiv. Zato so pritožbene trditve neutemeljene in ni podan nobeden izmed uveljavljanih pritožbenih razlogov, zaradi česar je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 95. člena ZZK).