Jedro

Dedič se je po prvotnem sklepu o dedovanju iz leta 1997 odpovedal dedovanju po zapustnici, ne pa dedovanju po zapustničini sestri, ki je umrla po že izdanem sklepu o dedovanju in mu dodatna zapuščina pripada kot dediču zapustnikove sestre.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je na podlagi 221. člena Zakona o dedovanju (Ur. l. SRS št. 15/76; Ur.l. RS, št. 17/91 s spremembami in dopolnitvami; ZD) ugotovilo, da obsega dodatna zapuščina ¼ nepremičnin parc. št. 327/1, parc. št. 327/2 in parc. št. 327/3, vse vpisane pri vl. št. 1754, k.o. X. ob ugotovitvi, da po zapustnici ni oporoke in da nastopi zakonito dedovanje, je ugotavljalo dediče, ki so bili proglašeni za dediče s sklepom o dedovanju Okrajnega sodišča v Ljubljani III D 898/95 z dne 9.5.1997. Ugotovilo je, kdo izmed dedičev se je odpovedal dedovanju po zapustnici in za dediče, ki so umrli po pravnomočnem sklepu o dedovanju z dne 9.5.1997, kdo so njihovi dediči. V 2. točki izreka je določilo, kdo so dediči in kolikšen del dodatne zapuščine jim pripada.

Zoper sklep se je pritožil dedič F. K. brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov in predlagal, da se na novo določijo dedni deleži. Opozarja, da je pod točko 2 navedeno, da se je dediščini po prvotnem pravnomočnem sklepu o dedovanju odpovedal in poudarja, da bi se zato morala ta odpoved upoštevati tudi pri dodatnem sklepu o dedovanju. Navaja, da se dediščini nepreklicno odpoveduje.

Drugi dediči na pritožbo niso odgovorili.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je F. K. dodelilo 1/378 dodatne zapuščine, pri čemer je tako iz izreka (1.c in e točka izreka), kot tudi iz obrazložitve (6. stran obrazložitve sklepa) jasno razvidno, da je sodišče prve stopnje upoštevalo, da se je dedič F. K. dedovanju po zapustnici sicer odpovedal, dedni delež pa mu pripada na podlagi dedovanja po zapustnikovi sestri F. O. (umrla 4.6.2002), na katero odpade 1/7 dodatne zapuščine. Po njej je bil 8.9.2003 izdan sklep o dedovanju Okrajnega sodišča v Litiji D 151/2003 (1.e točka izreka), na podlagi katerega so bili proglašeni za dediče njeni nečaki in nečakinje, med drugim tudi F. K., do deleža 1/54. Tem ugotovitvam pritožnik obrazloženo ne nasprotuje. V pritožbi trdi le, da se je odpovedal dedovanju na podlagi prvotnega pravnomočnega sklepa o dedovanju (gre za sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani III D 898/95 z dne 9.5.1997) po pokojni I. K., ne trdi pa, da ni dedič po zapustnikovi sestri F. O..

Ker pritožnik s pritožbenimi trditvami pravilnosti odločitve ne more uspešno izpodbiti in ker tudi ni razlogov, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku – Ur. l. RS, št. 73/07; UPB3; št. 45/08; ZPP, v zvezi s 163. členom ZD), je pritožbeno sodišče pritožbo dediča F. K. zavrnilo kot neutemeljeno ter potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).