Jedro

Sodišče bi lahko predlagateljico glede okoliščin, ki vplivajo na odločitev o uveljavljani taksni oprostitvi, tudi zaslišalo, lahko pa bi se poslužilo tudi možnosti po 4. odst. 169. čl. ZPP, ko lahko o tem zasliši tudi nasprotno stranko.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se r a z v e l j a v i in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo predlog predlagateljice za oprostitev plačila sodnih taks. Zoper sklep se po pooblaščencu pritožuje predlagateljica zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava s predlogom, da se pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep spremeni, tako da se predlagateljico oprosti plačila sodnih taks. Navaja, da je v vlogi z dne 21.9.2006 pojasnila, da je sicer res formalno še prijavljena na ljubljanskem naslovu, na katerem pa dejansko ne živi že najmanj 20 let, saj je po upokojitvi moža Ž.B., skupaj z njim odšla na njegov dom, v V. in tam z njim neprekinjeno živela, nista pa se odjavila z ljubljanskega naslova, zaradi tega, da je lahko v stanovanju ostala hčerka Š.S., rojena Ž.. Ž.B. je namreč dobil stanovanje v najem v zvezi s svojo službo. Če je bilo njegovo ravnanje v neki meri špekulativno, ko se je odselil, stanovanje pa prepustil hčerki, to ne more imeti odločilnega pomena pri ugotavljanju dejanskega stanja. Gre za dejansko stanje o tem, ali živi predlagateljica v družinski skupnosti še z drugimi osebami ali živi sama. Pojasnila je, da živi sama, kar je tudi iz vsebine spora dovolj jasno; postopek zaradi razdružitve skupnosti vodi zoper hčerko, ki je v zapuščinskem postopku priznala izločitveni zahtevek, ki se je nanašal na njeno dejansko prebivališče v V.. Formalistično gledanje sodišča prve stopnje je po njenem mnenju napačno. Predložila je vso dokumentacijo, ki jo je v danem primeru imela in je z njo razpolagala.

Pritožba je utemeljena.

Prav ima pritožba, ko opozarja, da je predlagateljica v vlogi z dne 21.9.2006 pojasnila, da je sicer formalno prijavljena na naslovu v L.(kot izhaja iz potrdila o stalnem prebivališču, na katerega se sklicuje sodišče prve stopnje), vendar pa tam dejansko ne živi, ampak že 20 let na naslovu V., ta naslov pa je navedla tudi v predlogu za razdružitev solastnine, vloženem zoper nasprotno udeleženko, hčerko, ki pa je z družino dejansko ostala v stanovanju v L.. Sodišče prve stopnje se do predlagateljičinih navedb ni opredelilo, dejansko stanje je ostalo nepopolno ugotovljeno in je zato tudi po mnenju pritožbenega sodišča izpodbijana odločitev vsaj preuranjena. Res iz predloženega potrdila o stalnem prebivališču izhaja, da predlagateljica "formalno" živi v družinski skupnosti z nasprotno udeleženko in vnukoma, kot navaja prvostopenjsko sodišče, vendar je predlagateljica pojasnila, da tam dejansko ne živi že 20 let, zato dejstvo, da ni predložila zadnje odločbe o dohodnini družinskih članov (še) ne more biti razlog za zavrženje njene vloge kot formalno nepopolne. Res je dokazno breme za izkaz okoliščin, ki utemeljujejo taksno oprostitev na predlagatelju, vendar je predlagateljica v obravnavani zadevi predložila vsa potrdila in dokazila v skladu z 2. odst. 168. čl. ZPP, razen odločbe o dohodnini zase in za družinske člane, obenem pa pojasnila okoliščine, zakaj le-teh ni predložila. Zato ji sodišče prve stopnje tega zaenkrat še ne bi smelo šteti v škodo. Sodišče bi lahko predlagateljico glede okoliščin, ki vplivajo na odločitev o uveljavljani taksni oprostitvi, tudi zaslišalo (in upoštevalo tudi ostale spisovne podatke v obravnavani zadevi), lahko pa bi se poslužilo tudi možnosti po 4. odst. 169. čl. ZPP, ko lahko o tem zasliši tudi nasprotno stranko. Pritožbi je bilo potrebno zato ugoditi in zadevo vrniti prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje, da bo po potrebi tako tudi ravnalo in o predlogu za taksno oprostitev znova odločilo (3. tč. 365. čl. ZPP).