Jedro

Tožnica v navedenem primeru ne more biti aktivno legitimirana stranka v upravnem sporu (ni izpolnjena procesna predpostavka), glede na to, da se izrek odločbe, kot tudi sam uvod izpodbijane odločbe glasi na ime njene hčere, ki jo zastopa mati in zakonita zastopnica (tožnica v tem sporu). Tožbo bi lahko vložila samo mld. A.A., zastopana po materi in zakoniti zastopnici.

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom, št. Bpp 2140/2012/24 z dne 21. 8. 2013, je tožena stranka sklenila, da je A.A., ki jo zastopa mati in zakonita zastopnica B.B., obe s stalnim prebivališčem na naslovu …., dolžna plačati znesek 79,49 EUR neupravičeno pridobljene brezplačne pravne pomoči, v roku 30 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči od poteka roka za prostovoljno izpolnitev dalje do plačila. V obrazložitvi tožena stranka navaja, da je bila z odločbo, št. Bpp 20130/2012 z dne 22. 11. 2012, prosilki odobrena nujna brezplačna pravna pomoč v obliki sestave in vložitve pritožbe zoper sodbo Okrožnega sodišča v Celju št. P 60/2012. Za izvajanje brezplačne pravne pomoči je bil določen odvetnik C.C. iz D. Z odločbo, št. Bpp 20140/2012 z dne 20. 12. 2012, je sodišče ugotovilo, da je bila prosilki nujna brezplačna pravna pomoč dodeljena neupravičeno ter odločila, da bo morala prosilka povrniti stroške neupravičeno pridobljene brezplačne pravne pomoči, odmerjene s posebnim sklepom. S sklepom št. Bpp 2140/2012 z dne 23. 1. 2012, so bili odvetniku C.C. za opravljene odvetniške storitve priznani potrebni izdatki in nagrada v višini 79,49 EUR. Ker je bilo z odločbo z dne 30. 11. 2011 ugotovljeno, da je bila prosilki nujna brezplačna pravna pomoč dodeljena neupravičeno, je prosilka stroške za odvetnika C.C. v znesku 79,49 EUR, ki so bili izplačani iz sredstev brezplačne pravne pomoči, dolžna vrniti v korist proračuna Republike Slovenije, v skladu z določilom drugega odstavka 43. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP).

2. Tožnica v tožbi smiselno uveljavlja tožbene razloge nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilno uporabo materialnega prava. Navaja, da sodišče navaja pri obrazložitvi datume, kateri tožnici niso poznani. Če se ne moti, je zakonsko določen rok, v katerem mora odvetnik vložiti obračun, ki je 30 dnevni, kar pa je po njenem mnenju odvetnik zamudil. Tožena stranka tožnici ni predložila dokazil, na podlagi katerih je izdala sklep, torej kdaj je odvetnik podal obračun, kdaj je ta obračun sodišče sprejelo, kdaj je odvetnik vložil pritožbo, ker bi bil iz teh podatkov časovni razmik bolj jasno razviden. Sodišče je odvetniku neupravičeno izplačalo stroške, ker je v skladu z zakonom rok za vložitev obračuna zamudil. Predlaga, da sodišče sklep o vračilu stroškov v celoti razveljavi.

3. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

4. Tožba ni utemeljena.

5. V obravnavanem primeru je sporen sklep tožene stranke, št. Bpp 2140/2012/24 z dne 21. 8. 2013, s katerim je bilo odločeno, da je A.A., ki jo zastopa mati in zakonita zastopnica B.B., dolžna plačati znesek 79,49 EUR neupravičeno pridobljene brezplačne pravne pomoči. Tožnica v navedenem primeru ne more biti aktivno legitimirana stranka v upravnem sporu (ni izpolnjena procesna predpostavka), glede na to, da se izrek odločbe, kot tudi sam uvod izpodbijane odločbe glasi na ime A.A., ki jo zastopa mati in zakonita zastopnica B.B. (tožnica v tem sporu). Tožbo bi lahko vložila samo mld. A.A., zastopana po materi in zakoniti zastopnici B.B., ne pa sama tožnica, kot je to storila v obravnavanem primeru.

6. Sodišče samo še pojasnjuje, da četudi bi bila pravilno navedena aktivno legitimirana stranka za vložitev tožbe, je sodišče ne bi moglo obravnavati zaradi neizpolnitve procesnih predpostavk. Izpodbijani sklep je bil namreč izdan po pravnomočni odločbi z dne 20. 12. 2012, št. Bpp 2140/2012/20, s katerim je bilo ugotovljeno, da je bila prosilki neupravičeno dodeljena nujna brezplačna pravna pomoč. Na podlagi sklepa, št. Bpp 2140/2012/21 z dne 23. 1. 2013, so se odvetniku C.C. priznali potrebni izdatki in nagrada v višini 79,49 EUR. V skladu z drugim odstavkom 46. člena ZBPP se odločba, s katero sodišče odloči o stroških, šteje za izvršilni naslov. To pomeni, da je izpodbijana odločba izvršilni naslov, in da v tem postopku ni mogoče uveljavljati ugovorov, ki se nanašajo na sam nastanek denarne obveznosti, ki se izvršuje. Takšne ugovore bi bilo mogoče uveljavljati samo v zgoraj navedenih postopkih brezplačne pravne pomoči, na podlagi katerih se je ugotavljalo, da je bila brezplačna pravna pomoč nezakonito dodeljena, in v kakšni viši so bili stroški brezplačne pravne pomoči izplačani odvetniku. V tem postopku tožnica, četudi sodišče ne bi zavrglo tožbe zaradi pomanjkanja aktivne legitimacije, le-te ne bi vsebinsko obravnavalo zaradi pomanjkanja pravnega interesa.

7. Sodišče je tožbo zavrglo na podlagi 3. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 in odločilo po sodniku posamezniku v skladu z določbo tretjega odstavka 36. člena ZUS-1.