Jedro

Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih v 51. členu določa štiri razpone nagrad za pisni izvid in mnenje in sicer za: manj zahtevno, zahtevno, zelo zahtevno in izjemno zahtevno. Že iz same razvrstitve nagrad je mogoče sklepati, da gre za zelo zahtevna mnenja takrat, ko je podana naloga izvedencu tako zahtevna, da zahteva dodaten poglobljen študij, obsežne analize in preiskave. Sodni izvedenec v stroškovniku tudi ni obrazložil, zakaj naj bi šlo v predmetni zadevi za zelo zahtevno izvedensko mnenje. Upoštevaje obseg tega mnenja, obsežnost dokumentacije v upravnem in sodnem spisu, postavljenih vprašanj sodnemu izvedencu, podano izvedensko mnenje ne odstopa od izvedenskih mnenj, ki so bili podani v primerljivih zadevah. Pisnega izvida tako ni mogoče šteti za zelo zahtevnega, temveč za zahtevnega.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v točki I spremeni tako, da se znesek „672,00 EUR“ zniža na znesek „483,00 EUR“.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sodnemu izvedencu doc. dr. sci. A.A., dr. med., spec. ortopedu iz B. za izvedensko mnenje z dne 24. 2. 2014 priznalo nagrado in nadomestilo za stroške v znesku 672,00 EUR (I. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da znesek iz I. točke nakaže na račun podjetja C. s.p., na naslovu D. v B. in sicer v roku 15 dni po prejemu sklepa (II. in III. točka izreka).

Zoper odločitev o nagradi in nadomestilu za stroške, je pritožbo vložila tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov. V njej navaja, da je sodišče prve stopnje izvedensko mnenje z dne 24. 2. 2014 zmotno ocenilo kot zelo zahtevno mnenje ter da je sodnemu izvedencu neutemeljeno priznalo nagrado za zbiranje in proučevanje dodatne medicinske dokumentacije in za zahteven osebni pregled do 3 ure. Zahtevnost izvida in mnenja je odvisna od obsežnosti dokumentacije, ki je podlaga za izdelavo izvida in mnenja, časa, ki ga ima izvedenec, da ga pripravi, kompleksnosti in vrste zadeve, ki je predmet izvida in mnenja, ter drugih dejavnikov, ki lahko vplivajo na stopnjo zahtevnosti izvida in mnenja. Vseh teh okoliščin pa prvostopenjsko sodišče sploh ni ugotavljalo. Podano izvedensko mnenje v nobeni od prej navedenih postavk ne odstopa od povprečja, tako tudi ne po težavnosti, strokovnosti in obsežnosti (izvedensko mnenje obsega zgolj 6 strani). Izvedencu bi se lahko priznala zgolj nagrada za izdelavo zahtevnega izvedenskega mnenja v višini 276,00 EUR. Takšna je tudi ustaljena sodna praksa v podobnih primerih. Iz vsebine izvedenskega mnenja je razvidno, da v pretežnem delu povzema medicinsko in delovno dokumentacijo in da njegova izdelava ni terjala nadpovprečne angažiranosti sodnega izvedenca (ni bilo potrebno opravljati posebnih preiskav oziroma analiz, ni bil potreben posvet z drugimi strokovnjaki iste ali druge stroke ipd.). Sodišče je tudi neutemeljeno priznalo nagrado za zbiranje in proučevanje dodatne medicinske dokumentacije v višini priglašenih 42,00 EUR. Sodišče je namreč v sklepu o postavitvi izvedenca z dne 23. 1. 2014 le tega zadolžilo, da prouči dokumentacijo v sodnem in upravnem spisu, ki jo je sodišče izvedencu tudi predložilo. Izvedenec je sicer res pridobil odpustnico z dne 6. 3. 2013 in izvid histopatološke preiskave z dne 5. 3. 2013, vendar pa omenjeni izvidi datirajo po datumu dokončne izpodbijane odločbe z dne 29. 4. 2011. Sodišče pa je izvedenca v sklepu omejilo prav s tem datumom. Na vprašanja sodišča bi sodni izvedenec po mnenju tožene stranke lahko odgovoril tudi brez dodatno pridobljene medicinske dokumentacije. Tožena stranka tudi meni, da je sodišče zmotno ocenilo zahtevnost osebnega pregleda. Le-ta niti ni bil nujno potreben, saj pregled ne pokaže stanja za nazaj. Če pa je sodišče že priznalo nagrado za osebni pregled, bi mu lahko kvečjemu priznalo nagrado za manj zahteven pregled v trajanju do ene ure, saj pregled ne odstopa od običajnih in povprečnih pregledov v podobnih primerih. Po mnenju tožene stranke bi lahko sodišče izvedencu priznalo največ 414,00 EUR nagrade in 20,70 EUR za materialne stroške. Sodišče je pri odločanju storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami), saj ima izpodbijani sklep pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti. V izpodbijanem sklepu tudi niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih. Tožena stranka predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da višino nagrade in nadomestila za stroške ustrezno zniža oziroma da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

V odgovoru na pritožbo sodni izvedenec navaja, da je vsaka nova dokumentacija le dobrodošla in lahko vpliva na končno odločitev sodnega izvedenca. Osebni pregled je sestavljen iz pogovora oziroma jemanja anamneze in ortopedskega pregleda, ki pa je sklop številnih meritev gibljivosti sklepov in preiskovalnih testov, ki so številni in različni pri pregledu različnih sklepov ter nevrološkega pregleda. Zapis izsledkov teh testiranj pa je samo sinteza. Napisani so zaključki po statusu pregleda. Pregled je eden od ključnih delov objektivnosti ocene sodnega izvedenca. S tem v zvezi se sodni izvedenec sklicuje na tujo literaturo, ki opisuje postopek pri pregledu ramenskega sklepa in tudi drugih sklepov. Zahtevnost samega mnenja pa ni odvisna samo od obsežnosti dokumentacije ampak predvsem od zapletenosti medicinske in delovne dokumentacije ter ugotavljanja bolezni, kar odločilno vpliva na delazmožnost tožnice. Zelo težko je napisati mnenje v razumljivem jeziku za laično publiko. Tožena stranka ni kompetentna ocenjevati medicinskega ortopedskega mnenja, saj s tem v zvezi nima dovolj strokovnega znanja. Pritožbenemu sodišču zato predlaga, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne in potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Pritožba je utemeljena.

Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, sodišče prve stopnje ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) pazi po uradni dolžnosti. Čeprav sodišče prve stopnje ni podrobneje pojasnilo zahtevnosti pisno podanega izvedenskega mnenja, pa je izpodbijani sklep mogoče preizkusiti, saj se sklicuje na določbe Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (Pravilnik, Ur. l. RS, št. 88/2010). Tako v zadevi ni podana absolutna bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, kot se to zavzema tožena stranka. Je pa sodišče prve stopnje nepravilno ocenilo zahtevnost opravljenega izvedenskega dela ter zbiranje dodatne medicinske dokumentacije ter posledično nepravilno uporabilo določbe pravilnika.

Tudi po stališču pritožbenega sodišča v konkretnem primeru ne gre za izdelavo zelo zahtevnega izvedenskega mnenja. Pravilnik v 51. členu določa štiri razpone nagrad za pisni izvid in mnenje in sicer za : manj zahtevno, zahtevno, zelo zahtevno in izjemno zahtevno. Že iz same razvrstitve nagrad je mogoče sklepati, da gre za zelo zahtevna mnenja takrat, ko je podana naloga izvedencu tako zahtevna, da zahteva dodaten poglobljen študij, obsežne analize in preiskave. Tako stališče je pritožbeno sodišče zavzelo že v več zadevah. Sodni izvedenec v stroškovniku tudi ni obrazložil, zakaj naj bi šlo v predmetni zadevi za zelo zahtevno izvedensko mnenje. Upoštevaje obseg tega mnenja, obsežnost dokumentacije v upravnem in sodnem spisu, postavljenih vprašanj sodnemu izvedencu, pritožbeno sodišče soglaša s pritožbenimi navedbami, da podano izvedensko mnenje ne odstopa od izvedenskih mnenj, ki so bili podani v primerljivih zadevah. Pisni izvid tako ni mogoče šteti za zelo zahtevnega, temveč za zahtevnega, za kar pa skladno s točko 2 prvega odstavka 51. člena Pravilnika znaša nagrada 276,00 EUR.

Pritožba je nadalje utemeljena v delu, ki se nanaša na zbiranje dokumentacije. Po vpogledu v sklep opr. št. V Ps 1460/2011 z dne 23. 1. 2014, pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče sodnemu izvedencu ni naložilo, da za podajo izvedenskega mnenja pridobi dodatno medicinsko dokumentacijo, temveč mu je naložilo, da izvedensko mnenje poda po preučitvi dokumentacije v sodnem in upravnem spisu ter po potrebni po opravljenem osebnem pregledu tožnice. Če je sodni izvedenec menil, da je potrebno pridobiti še dodatno medicinsko dokumentacijo, bi moral sodišču podati predlog, da mu odobri zbiranje dodatne medicinske dokumentacije. Ker to ni storil, sodni izvedenec ni upravičen do nagrade za zbiranje dodatne medicinske dokumentacije, kot je le-ta določena v 49. členu Pravilnika.

Neutemeljeno pa pritožba navaja, da bi bilo izvedencu možno priznati zgolj 46,00 EUR za manj zahteven pregled, ki naj bi trajal do ene ure. Glede omenjenega pritožbeno sodišče ugotavlja, da iz pisno podanega izvedenskega mnenja izhajajo ugotovitve sodnega izvedenca, ki jih je ugotovil ob osebnem pregledu tožnice. Nedvomno je poleg meritev bilo potrebno opraviti tudi razgovor s tožnico, ki se je, saj kot to izhaja iz pisno podanega izvedenskega mnenja začel ob 8.30 uri. Sodni izvedenec res ni zapisal, kdaj naj bi bil osebni pregled zaključen, vendar pa je glede na vse meritve in pogovor s tožnico, na kar opozarja tudi sodni izvedenec v odgovoru na pritožbo, pregled trajal več kot eno uro. Gre torej za zahteven pregled po 2. točki 50. člena, ki je ovrednoten z 92,00 EUR.

Pritožbeno sodišče je zato ugodilo pritožbi tožene stranke. Sodni izvedenec je tako za študij spisa upravičen do nagrade v višini 92,00 EUR, za osebni pregled v višini 92,00 EUR, za podajo zahtevnega pisnega izvedenskega mnenja 276,00 EUR in 5 % nadomestila za stroške v višini 23,00 EUR. Pritožbeno sodišče je na podlagi 5. alineje 358. člena ZPP izpodbijani sklep v I. točki izreka spremenilo tako, da je znesek „672,00 EUR“ znižalo na znesek „483,00 EUR“.