Jedro

Napotilo na obogatitveni zahtevek izhaja iz pravila po katerem mora nedobroverni posestnik plačati za uporabo tuje stvari (a contrario razlaga določbe 2. odstavka 95. člena SPZ). Ta zahtevek ima prikrajšani torej ne glede na svoje stvarnopravne zahtevke (pravico zahtevati spremembo načina uporabe stvari) in poleg njih.

Standard „konkretnega in realnega prikrajšanja“ je treba razumeti tako, da pravice do plačila uporabnine nima tisti, ki nepremičnine prostovoljno ne uporablja (niti mu drugi solastnik tega ne preprečuje), čeprav je uporaba glede na naravo in namen stvari možna.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se glasi: „1. Tožena stranka je dolžna plačati tožeči stranki: - 96,54 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 06. 2005 dalje do plačila, - 96,54 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 07. 2005 dalje do plačila, - 96,54 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 08. 2005 dalje do plačila, - 96,54 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 09. 2005 dalje do plačila, - 96,54 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 10. 2005 dalje do plačila, - 96,54 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 11. 2005 dalje do plačila, - 96,54 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 12. 2005 dalje do plačila, - 96,54 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 01. 2006 dalje do plačila, - 96,54 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 02. 2006 dalje do plačila, - 96,54 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 03. 2006 dalje do plačila, - 96,54 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 04. 2006 dalje do plačila, - 96,54 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 05. 2006 dalje do plačila, - 96,54 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 06. 2006 dalje do plačila, - 96,54 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 07. 2006 dalje do plačila, - 96,54 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 08. 2006 dalje do plačila, - 96,54 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 09. 2006 dalje do plačila, - 96,54 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 10. 2006 dalje do plačila, - 96,54 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 11. 2006 dalje do plačila, - 96,54 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 12. 2006 dalje do plačila, - 96,54 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 01. 2007 dalje do plačila, - 96,54 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 02. 2007 dalje do plačila, - 96,54 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 03. 2007 dalje do plačila, - 96,54 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 04. 2007 dalje do plačila, - 96,54 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 05. 2007 dalje do plačila, - 96,54 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 06. 2007 dalje do plačila, - 96,54 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 07. 2007 dalje do plačila, - 96,54 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 08. 2007 dalje do plačila, - 96,54 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 09. 2007 dalje do plačila, - 96,54 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 10. 2007 dalje do plačila, - 96,54 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 11. 2007 dalje do plačila, - 96,54 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 12. 2007 dalje do plačila, - 96,54 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 01. 2008 dalje do plačila, - 96,54 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 02. 2008 dalje do plačila, - 96,54 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 03. 2008 dalje do plačila, - 96,54 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 04. 2008 dalje do plačila, - 96,54 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 05. 2008 dalje do plačila, - 96,54 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 06. 2008 dalje do plačila, - 96,54 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 07. 2008 dalje do plačila, - 96,54 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 08. 2008 dalje do plačila, - 96,54 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 09. 2008 dalje do plačila, - 96,54 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 10. 2008 dalje do plačila, - 96,54 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 11. 2008 dalje do plačila, - 96,54 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 12. 2008 dalje do plačila, - 96,54 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 01. 2009 dalje do plačila, - 96,54 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 02. 2009 dalje do plačila, - 96,54 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 03. 2009 dalje do plačila, - 96,54 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 04. 2009 dalje do plačila, - 96,54 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 05. 2009 dalje do plačila, - 96,54 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 06. 2009 dalje do plačila, - 96,54 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 07. 2009 dalje do plačila, - 96,54 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 08. 2009 dalje do plačila, - 96,54 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 09. 2009 dalje do plačila, - 96,54 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 10. 2009 dalje do plačila, - 96,54 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 11. 2009 dalje do plačila, - 96,54 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 12. 2009 dalje do plačila, - 96,54 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 01. 2010 dalje do plačila, - 96,54 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 02. 2010 dalje do plačila, - 96,54 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 03. 2010 dalje do plačila, - 96,54 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 04. 2010 dalje do plačila, - 96,54 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 05. 2010 dalje do plačila, - 96,54 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 06. 2010 dalje do plačila, - 96,54 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 07. 2010 dalje do plačila, - 96,54 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 08. 2010 dalje do plačila, - 96,54 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 09. 2010 dalje do plačila, - 96,54 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 10. 2010 dalje do plačila, - 96,54 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 11. 2010 dalje do plačila, - 96,54 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 12. 2010 dalje do plačila, - 96,54 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 01. 2011 dalje do plačila, - 96,54 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 02. 2011 dalje do plačila, - 96,54 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 03. 2011 dalje do plačila, - 96,54 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 04. 2011 dalje do plačila in - 96,54 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 05. 2011 dalje do plačila, vse v roku 15-ih dni.

2. Toženec je dolžan tožnikom plačati pravdne stroške v znesku 1.433,84 EUR v roku 15-ih dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po preteku roka za prostovoljno izpolnitev dalje.“

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in v nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Toženec je dolžan tožnikom povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 328,22 EUR v roku 15-ih dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku paricijskega roka dalje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim so tožniki zahtevali od toženca, da jim plača mesečne zneske uporabnine po 100,00 EUR za obdobje od 01. 05. 2005 do 30. 04. 2011 z zakonskimi zamudnimi obrestmi od njihove mesečne zapadlosti dalje.

2. Tožeča stranka je proti takšni odločitvi vložila pravočasno pritožbo, s katero uveljavlja vse pritožbene razloge navedene v 338. členu ZPP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da v celoti ugodi tožbenemu zahtevku tožeče stranke, podredno pa, da sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navaja, da je nerazumljivo stališče sodišča prve stopnje, po katerem gredo tožnikom pravice solastnika, ki pa jih niso uveljavljali, ne gre pa jim pravica do nadomestila za neupravičeno uporabo stanovanja v denarju. Razlogi sodbe nasprotujejo uveljavljeni sodni praksi kot tudi materialnemu pravu. Najemnina, ki je tožeče stranke ne prejemajo, je tista izgubljena korist, ki bi jo morale dobiti in ki izhaja iz njihove solastninske pravice. Tožeča stranka je zainteresirana, da se stanovanje oddaja, s tem da je povsem nerelevantno, kateremu najemniku se stanovanje oddaja. V konkretnem primeru je očitno, da celotno stvar uporablja izključno en solastnik. Denarno nadomestilo je tisto nadomestilo, ki ga zakon predvideva in v nobenem določilu zakona ni predvideno plačilo odmene za uporabo tuje stvari v kakršnikoli drugi obliki kot denarni.

3. Toženec je v odgovoru na pritožbo tožnikov predlagal njeno zavrnitev in potrditev sodbe sodišča prve stopnje.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Izpodbijana sodba temelji na naslednjih pravno relevantnih dejstvih: - da so tožniki in toženec solastniki garsonjere vsak do 1/8, - da toženec garsonjero uporablja sam, oziroma je izključno v njegovi posesti, - da za takšno uporabo nima podlage v dogovoru s tožniki, - da so ga tožniki z dopisom pozvali, da razdelijo garsonjero tako, da jim izplača tržno vrednost njihovih deležev in plača uporabnino za njeno uporabo, - da je z dopisom z dne 01. 05. 2005 zavrnil tako njihov predlog za razdelitev kot tudi za plačilo uporabnine.

6. Sodišče prve stopnje je še ugotovilo, da tožniki od toženca nikoli niso zahtevali souporabe solastnega stanovanja in hkrati, da tudi toženec ni storil ničesar, s čimer bi jim souporabo preprečeval ali oteževal. Prav tako niso zahtevali delitve solastnega stanovanja. Navedene okoliščine pa, v nasprotju s stališčem sodišča prve stopnje, glede na gornje dejanske ugotovitve in glede na pravilno uporabo materialnega prava, za odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka, niso pravno odločilne.

7. Vtoževana terjatev izvira iz razmerja med solastniki. Upravičenja solastnikov izhajajo iz pravil 66. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ). Solastniki imajo glede svojega idealnega dela polna lastninska upravičenja: upravičenje imeti stvar v posesti, jo uporabljati, uživati njene plodove in z njo razpolagati. Zaradi abstraktnosti razmerja po idealnih deležih v odnosu do stvari so lahko (so)lastninska upravičenja pogojena le z voljo solastnikov oziroma odvisna od njihovega medsebojnega dogovora. Če dogovor ni mogoč, ga lahko v določenih primerih (4. odstavek 67. člena SPZ in 112 do 117. člen Zakona o nepravdnem postopku, ZNP), na predlog solastnika, nadomesti sodišče s svojo odločitvijo v nepravdnem postopku. Vedno pa imajo solastniki možnost in pravico zahtevati razdružitev solastninske skupnosti oziroma pravico zahtevati delitev stvari (69. člen SPZ).

8. Dokler solastnik ne realizira svoje stvarne pravice z dogovorom med solastniki ali z odločitvijo sodišča ali z delitvijo stvari, lahko nastane položaj, ko je en (ali več) solastnik prikrajšan v svojih solastninskih upravičenjih, drugi pa neupravičeno obogaten. Neupravičena obogatitev je lahko v uporabi solastne nepremičnine v obsegu, ki presega delež solastnika, ki nepremičnino uporablja sam, prikrajšanje drugih solastnikov pa se izkazuje v odsotnosti koristi, ki bi jo prinašala njihova solastninska pravica. Obogatitev je neupravičena torej zato, ker nima podlage v ustreznem dogovoru med solastniki, hkrati pa ni neupravičena zaradi civilnega delikta - nedopustnega oziroma protipravnega ravnanja solastnika, ki nepremičnino uporablja sam. Kot je navedlo pritožbeno sodišče v razveljavitvenem sklepu I Cp 4553/2010 z dne 02. 02. 2011, je treba med položajema solastnika, ki nepremičnino uporablja sam in tistega, ki je ne uporablja, vzpostaviti ekonomsko ravnotežje oziroma ju vrednostno izenačiti. V ta namen daje materialno pravo prikrajšanemu solastniku obligacijski zahtevek (190. člen Obligacijskega zakonika, OZ), na podlagi katerega lahko zahteva od solastnika, ki stvar uporablja sam, ustrezno nadomestilo oziroma uporabnino glede na svoj solastninski delež. Napotilo na omenjeni obligacijski (obogatitveni) zahtevek izhaja iz pravila po katerem mora nedobroverni posestnik plačati za uporabo tuje stvari (a contrario razlaga določbe 2. odstavka 95. člena SPZ). Ta zahtevek ima prikrajšani torej ne glede na svoje stvarnopravne zahtevke (pravico zahtevati spremembo načina uporabe stvari) in poleg njih.

9. Glede na materialnopravno izhodišče navedeno v prejšnji točki in glede na ugotovljena dejstva so v obravnavanem primeru izpolnjeni pogoji za utemeljenost obogatitvenega zahtevka tožnikov. Od poziva tožnikov tožencu za razdelitev garsonjere tako, da jim izplača deleže in plačuje uporabnino oziroma od njegove zavrnitve njihovega predloga, je toženec nedobroverni posestnik nepremičnine v obsegu solastnih deležev tožnikov. Toženec v obsegu njihove uporabe brez pravne podlage (dogovora med solastniki) dosega korist, za katero je obogaten. Obogatitev je v prihranitvi izdatkov oziroma nadomestila za uporabo solastninskega deleža tožnikov. Tožniki so v enakem obsegu prikrajšani za korist, ki bi jim jo prinašala solastninska pravica.

10. Zaključek sodišča prve stopnje, da tožniki niso izkazali prikrajšanja, ker niso zahtevali souporabe garsonjere, je napačen. Sodišče prve stopnje ga izvaja iz napačnega razumevanja, v sodni praksi uveljavljenega standarda „konkretnega in realnega prikrajšanja“. Tega je treba razumeti tako, da pravice do plačila uporabnine nima tisti, ki nepremičnine prostovoljno ne uporablja (niti mu drugi solastnik tega ne preprečuje), čeprav je uporaba glede na naravo in namen stvari možna. To izhaja tudi iz odločb Vrhovnega sodišča R Slovenije, ki jih citira prvostopenjsko sodišče (II Ips 210/94 in II Ips 508/2006). V obeh je šlo za vprašanje souporabe stanovanjske oziroma celo večstanovanjske hiše, ko je bila torej souporaba možna. V obravnavanem primeru souporaba garsonjere vseh solastnikov ni možna, zato je zahteva po izkazanosti prikrajšanja v smislu omenjenega standarda konkretnega in realnega prikrajšanja nesmiselna.

11. Po ustaljeni sodni praksi je nadomestilo za korist od uporabe (delno) tuje nepremičnine enako znesku povprečne tržne najemnine. Sodišče prve stopnje je z izvedbo dokaza po izvedencu – sodnemu cenilcu za gradbeništvo ugotovilo, da bi znašala tržna najemnina za obravnavano garsonjero 283,00 EUR. Od navedenega zneska pa je treba odšteti stroške stanovanja, ki jih je kril toženec in ki mesečno znašajo 25,56 EUR. Korist od uporabe celotne garsonjere bi tako znašala 257,44 EUR. Ker znaša solastniški delež tožnikov 3/8 garsonjere znaša njihovo mesečno prikrajšanje 96,54 EUR (3/8 od 257,44 EUR). Tožniki so bili za celotno vtoževano obdobje prikrajšani za skupni znesek 6.950,88 EUR (72 mesecev x 96,54 EUR), toženec pa za enak znesek obogaten. Navedeni znesek jim je zato dolžan povrniti. Toženec je dolžan tožnikom plačati tudi zamudne obresti od mesečno zapadlih zneskov uporabnine (378. člen OZ), in sicer od 15. dne v mesecu za pretekli mesec dalje (193. člen OZ v zvezi z osmim odstavkom 95. člena SPZ).

12. Materialnopravno napačna je bila toženčeva trditev, da se je v smislu določil Zakona o stanovanjskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 35/1982 in 14/1984) štel za imetnika pravice do uporabe stanovanja in da bi zato moral plačevati zgolj neprofitno najemnino. Toženec, ki uporablja stanovanje v zasebni lasti bi bil, tudi v primeru, če bi imel položaj imetnika pravice uporabe po prejšnjih stanovanjskih predpisih, dolžan plačevati profitno najemnino. To izhaja iz prehodnih določb Stanovanjskega zakona (SZ, Uradni list RS, št. 18/1991, 155. in 156. člen) (1).

13. Sodišče prve stopnje je torej na pravilno ugotovljeno dejansko stanje napravilo napačen materialnopravni zaključek. Zato je bilo treba izpodbijano sodbo spremeniti tako, da se delno ugodi tožbenemu zahtevku tožeče stranke v obsegu, razvidnem iz izreka te odločbe. V navedenem obsegu je bilo zato treba ugoditi pritožbi tožnikov in izpodbijano sodbo spremeniti (5. alinea 358. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP). Višji tožbeni zahtevek (za razliko med prisojenimi mesečnimi zneski uporabnine in vtoževanimi mesečnimi zneski 100,00 EUR in za 100,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 05. 2005 dalje) je bilo treba pritožbo zavrniti in v tem delu potrditi zavrnilno sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

14. Uspeh tožnikov do odločitve pritožbenega sodišča I Cp 4553/2010 z dne 02. 02. 2011 je bil približno polovičen, zato jim je tožnik dolžan povrniti polovico do takrat nastalih stroškov postopka (drugi odstavek 154. člena ZPP). Te je pritožbeno sodišče odmerilo ob upoštevanju določbe 1. odstavka 155. člena ZPP ter določb Odvetniške tarife in Zakona o sodnih taksah v skupnem znesku 2.600,85 EUR (po stroškovniku z dne 31. 08. 2009 1.667,40 EUR, po stroškovniku v pritožbi z dne 23. 09. 2009 485,00 EUR, po stroškovniku z dne 22. 09. 2010 168,45 EUR, po stroškovniku v pritožbi z dne 07. 10. 2010 280,00 EUR). Toženec je zato dolžan tožnikom povrniti polovico teh stroškov oziroma znesek 1.300,42 EUR. V ponovljenem postopku, ki je tekel po omenjeni odločbi pritožbenega sodišča je bil uspeh tožnikov v še spornem delu 95%. Zato je toženec dolžan od stroškov, ki jih je pritožbeno sodišče po stroškovniku z dne 13. 07. 2011 odmerilo v skupnem znesku 140,45 EUR plačati skladno z uspehom 133,42 EUR. Enak pa je tudi uspeh tožnikov v tem pritožbenem postopku. Od stroškov pritožbe odmerjenih v znesku 365,18 EUR bi zato tožniku glede na doseženi uspeh pripadlo 346,92 EUR. Tožencu, ki je uveljavljal stroške odgovora na pritožbo, pa od stroškov, ki jih je pritožbeno sodišče odmerilo v znesku 374,03 in glede na doseženi uspeh (5%) 18,70 EUR. Skupno je torej toženec dolžan povrniti tožnikom 1.433,84 EUR stroškov prvostopenjskega postopka in 328,22 EUR stroškov pritožbenega postopka. Stroške je dolžan poravnati v roku 15-ih dni, v primeru zamude s plačilom pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki bodo tekle od prvega dne po poteku roka za prostovoljno izpolnitev dalje.

(1) Pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča R Slovenije, 19. 06. 1997, Pravna mnenja 1/1997, stran 11.