Jedro

Tožene stranke so dolžne trpeti svoje stroške postopka v delu, ki se nanaša na plačilo regresa za letni dopust in nadomestila plače, saj so ti zahtevki povezani s prenehanjem delovnega razmerja, v preostalem delu (glede zahtevka za plačilo odpravnine in pogodbene kazni) pa je toženim strankam dolžna stroške postopka povrniti tožnica, saj v postopku ni uspela.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se odločitev o stroških postopka (2. odstavek izreka) spremeni tako, da je tožeča stranka dolžna povrniti prvo in tretje toženi stranki pravdne stroške v znesku 589,90 EUR, drugo toženi stranki v znesku 434,24 EUR in četrto toženi stranki pravdne stroške v znesku 698,37 EUR, v roku 15 dni od vročitve sodbe, po izteku roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila, pod izvršbo.

V preostalem delu se pritožba zavrne in se v nespremenjenem izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice, da so tožene stranke K. R. d.d., A. S. d.d., ... zavod in ... banka d.d. dolžne tožnici plačati iz naslova odpravnine 1.086,96 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13. 6. 2006 do plačila, regres za letni dopust za leto 2004, 2005 in 2006 v zneskih in z zakonskimi zamudnimi obrestmi, razvidnimi iz 2. točke tožbenega zahtevka, pogodbeno kazen v neto znesku 3.456,41 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23. 6. 2006 dalje ter nadomestilo plač od maja 2004 do aprila 2006 v zneskih in z zakonskimi zamudnimi obrestmi od neto zneskov, razvidnih iz 4. točke tožbenega zahtevka. Odločilo je, da je tožnica dolžna prvo in tretje toženi stranki povrniti pravdne stroške v višini 1.931,93 EUR, drugo toženi stranki 1.382,49 EUR in četrto toženi stranki 1.380,00 EUR, v roku 15 dni od vročitve sodbe, po izteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila, pod izvršbo (2. odstavek izreka).

Zoper sodbo v delu odločitve o stroških postopka se pritožuje tožnica, smiselno iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavi in vrne v novo sojenje, podrejeno, da se pritožbi ugodi in ponovno odloči o stroških postopka. Na prvem naroku je sodišče prve stopnje sprejelo sklep, da se narok ne opravi in da se izvede vzorčni postopek. Ko je sodišče razsodilo v zadevi E.B., je sodišče prve stopnje v konkretni zadevi spet razpisalo narok in vabilo vse stranke, čeprav je prosila, da se narok preloži in je potem o zadevi razsodilo. Meni, da ta narok ni bil potreben, ker je bil izveden vzorčni postopek, sodišče pa je toženim strankam nekritično priznalo vse stroške, tudi za vloge, ki niso bile potrebne. Navaja, da je brez zaposlitve, otroka, ki študirata, zato jo je odločitev o tako visokih stroških zelo prizadela. Tudi ob primerjavi stroškov v zadevi E.B., so stroški v tej zadevi pretirani. Meni, da vsi stroški ne bi smeli biti višji za vse stranke od 1.500,00 EUR.

Pritožba je delno utemeljena.

Izrek o stroških, ki je vsebovan v sodbi, se sme v skladu s 1. odstavkom 166. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP – Ur. list RS, št. 26/99 in naslednji) izpodbijati samo s pritožbo zoper sklep, če se hkrati ne izpodbija tudi izrek o glavni stvari. V predmetni zadevi je tožnica izpodbijala le odločitev o stroških postopka, zato je pri presoji utemeljenosti pritožbe pritožbeno sodišče v skladu s 366. členom ZPP smiselno uporabilo določbe, ki veljajo za pritožbo zoper sodbo in je tako v skladu s 1. in 2. odstavkom 350. člena ZPP preizkusilo odločitev sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi ter po uradni dolžnosti glede bistvenih kršitev določb postopka iz 2. odstavka 339. člena ZPP in pravilne uporabe materialnega prava.

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, upoštevaje odločitev v vzorčnem postopku, ki se je vodil pod opr. št. Pd 221/2006, kar pomeni, da tožnica v tem individualnem delovnem sporu ni uspela. Po določbi 1. odstavka 154. člena ZPP mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki in njenemu intervenientu povrniti stroške.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje stroške postopka, ki jih mora tožnica povrniti toženim strankam, nepravilno priznalo. Ni upoštevalo določbe 5. odstavka 41. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS – 1, Ur. list RS, št. 2/2004 in naslednji) in določbe 155. člena ZPP o tem, kateri stroški so bili potrebni za pravdo. Za postopek pred delovnimi sodišči velja specialna ureditev glede priznavanja stroškov postopka. V individualnih delovnih sporih o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja krije delodajalec na podlagi 5. odstavka 41. člena ZDSS-1, svoje stroške postopka ne glede na izid postopka, razen če je delavec z vložitvijo tožbe ali z ravnanjem v postopku zlorabljal procesne pravice. Zato so prvo, drugo, tretje in četrto tožena stranka dolžne trpeti svoje stroške postopka v delu zahtevka, ki se nanaša na plačilo regresa za letni dopust in nadomestila plač. V preostalem delu (glede zahtevka za plačilo odpravnine in pogodbene kazni) je pritožbeno sodišče odločilo, da je stroške postopka dolžna povrniti tožnica v skladu z določbo 1. odstavka 154. člena ZPP in 155. člena ZPP. Ob upoštevanju prijavljenih stroškov ter Odvetniške tarife (OT, Ur. list RS, št. 67/2003 in naslednji) je pritožbeno sodišče utemeljeno ugodilo pritožbi tožnice ter odločitev o stroških postopka spremenilo tako, da je toženim strankam priznalo kot potrebne stroške postopka, ki jih je dolžna povrniti tožnica: prvo in tretje toženi stranki: za odgovor na tožbo 600 točk, za prvi narok 300 točk, za pristop na narok 100 točk z urnino (50 točk), skupaj 1050 točk, kar ob upoštevanju vrednosti točke, materialnih stroškov in 20 % DDV znaša 589,90 EUR. Pripravljalna vloga z dne 17. 1. 2011 ni bila potrebna za ta spor, saj je edina vsebina te vloge predlog za nadaljevanje postopka, ki je bil prekinjen zaradi izvedbe vzorčnega postopka; drugo toženi stranki: za odgovor na tožbo 300 točk, za prvi narok 300 točk, za pristop na narok 100 točk, 40 točk za odsotnost iz pisarne, skupaj 740 točk, kar ob upoštevanju vrednosti točke, materialnih stroškov, 20 % DDV in 18,50 EUR za kilometrino na relaciji L. – Murska Sobota – L. znaša 434,24 EUR. Pripravljalna vloga z dne 8. 12. 2010 ni bila potrebna za ta spor, saj je edina vsebina te vloge predlog za nadaljevanje postopka, ki je bil prekinjen zaradi izvedbe vzorčnega postopka; četrto toženi stranki: za odgovor na tožbo 300 točk, za prvo pripravljalno vlogo 225 točk, za prvi narok 300 točk, 80 točk za odsotnost iz pisarne, za pristop na narok 100 točk in odsotnost iz pisarne 80 točk, skupaj 1085 točk, kar ob vrednosti točke, materialnih stroškov, 20 % DDV in kilometrine na relaciji M. – Murska Sobota – M. 2x 44,40 EUR znaša 698,37 EUR.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče prisojene stroške, ki jih je tožnica dolžna povrniti toženim strankam znižalo tako, kot izhaja iz izreka sklepa. V ostalem je pritožbo zavrnilo in v nespremenjenem izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje.