Jedro

Konkretna okoliščina pri presoji interesa pravičnosti na strani obdolženca je lahko tudi okoliščina, da je obdolženec na prestajanju daljše zaporne kazni. Enakost orožij v konkretnem primeru, ko ima soobdolženec zagovornika po pooblastilu, bo zagotovljena le tako, da bo sodišče obdolžencu, ki je podal zahtevo po II. odstavku 71. člena ZKP, postavilo zagovornika po uradni dolžnosti.

Izrek

Pritožbi obdolženega H. K. se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom zavrnilo zahtevo obdolženega H. K. za postavitev zagovornika po uradni dolžnosti.

Proti temu sklepu je obdolženec vložil pritožbo, smiselno zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja, in predlagal, da se njegovi prošnji za postavitev zagovornika ugodi.

Pritožba je utemeljena.

Med procesnimi jamstvi, ki jih ima po mednarodnih aktih obdolženec v kazenskem postopku, je tudi pravica, da se mu v primeru, če obdolženec nima sredstev, da bi si zagovornika sam plačal, postavi zagovornik po uradni dolžnosti, če je to v interesu pravičnosti.

Kazenski postopek je pošten le, če je obema strankama zagotovljena enakost orožij. Takšno deklarirano enakost vsebuje v 16. členu tudi Zakon o kazenskem postopku (ZKP). Ker pa je obdolženec v primerjavi z državnim tožilcem praviloma šibkejša stranka, se mu za učinkovito obrambo zagotovi pomoč zagovornika. V 71. členu ZKP je določen kot eden od pogojev za takšno postavitev - interes pravičnosti. Ko sodišče odloča o obdolženčevi zahtevi za postavitev zagovornika, mora zato upoštevati različne okoliščine; na eni strani osebnost obdolženca, težo kaznivih dejanj, obravnavanje zapletenih pravnih dejanskih vprašanj ter druge konkretne specifične okoliščine. Sodišče prve stopnje je sicer zaključilo, da se je obdolženec sposoben sam braniti glede na izobrazbo in pa njegove komunikacijske sposobnosti ter da kazenska zadeva po obsegu in zahtevnosti ne terja priprave obrambe s pomočjo zagovornika. V nasprotju s tem zaključkom pa obdolženec zatrjuje, da bo svojo nedolžnost lahko dokazal le s pomočjo zagovornika. Vendar pa sodišče prve stopnje pri oceni, ali obstaja interes pravičnosti, ni upoštevalo, da je obdolženec na prestajanju zaporne kazni in da je že zaradi te okoliščine lahko prikrajšan pri svoji obrambi. Poleg tega ima soobdolženec zagovornika po pooblastilu.

Glede na navedeno pa je po prepričanju pritožbenega sodišča mogoče zagotoviti učinkovito obrambo in enakost orožij le tako, da bo tudi obdolženemu H. K. postavljen zagovornik. Zato je odločitev sodišča, da v konkretnem primeru ne obstaja interes pravičnosti, zmotna, pritožba obdolženca pa utemeljena in je zato pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo. Navedena odločitev pa pomeni, da bo moralo sodišče prve stopnje obdolžencu, za katerega je sicer izkazano, da nima nobenega premoženja, da je na prestajanju daljše zaporne kazni in nima dohodkov, nemudoma postaviti zagovornika po uradni dolžnosti v tej kazenski zadevi.