Jedro

Gradbena inšpektorica je zaradi zastoja v postopku, ki je bil dejansko v tožnikovo korist (zaradi dodatnega časa, da naknadno dobi dovoljenje), le preverila obstoj nelegalno zgrajenega objekta in s tem potrebo po nadaljnjem vodenju inšpekcijskega postopka, ki ga je dolžna voditi po uradni dolžnosti. Ker je ugotovila nespremenjene okoliščine, te pa so bile enake kot ob ogledu 22. 11. 2011, ko je tožnik lahko dal izjavo, mu z nevročitvijo zapisnika z dne 13. 2. 2014 ni bila kršena pravica do sodelovanja v postopku oz. načelo zaslišanja stranke.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijano odločbo tožniku izrekla inšpekcijske ukrepe zaradi nelegalne gradnje. Naložila mu je, da takoj po vročitvi odločbe na zemljišču parc. št. 482/3 k.o. ... ustavi gradnjo stanovanjskega objekta dimenzij približno 6 m x 8 m, K+P+M, v smeri proti jugu s podaljšano pokrito teraso maksimalnih dimenzij približno 6,9 m x 7,2 m (1. točka izreka) in ga v roku 150 dni od vročitve odstrani na svoje stroške in vzpostavi zemljišče v prejšnje stanje (2. točka), sicer se bo začel postopek izvršbe nedenarne obveznosti, ki se bo opravil po drugih osebah na njegove stroške ali s prisilitvijo (3. točka). Za objekt je izrekla prepovedi (4. točka) in odločila, da stroški postopka niso nastali (5. točka), da pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve (6. točka) in da je izdana po uradni dolžnosti ter prosta takse (7. točka).

Iz obrazložitve izhaja, da tožnik za gradnjo, s katero je začel v letu 2007, ni pridobil gradbenega dovoljenja. Zato je treba izreči inšpekcijske ukrepe iz 152. in 158. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1).

Upravni organ druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnil. Tožnik se z odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da mu zapisnik z dne 13. 2. 2014, na podlagi katerega je bila izdana inšpekcijska odločba, ni bil vročen. S tem je bilo kršeno načelo zaslišanja stranke, saj ni imel možnosti, da se izjavi glede ugotovitev iz omenjenega zapisnika. Pojasnjuje, da si prizadeva pridobiti gradbeno dovoljenje in da je že pred sedmimi leti na občini vložil vlogo za spremembo namembnosti zemljišča. Predlaga, naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

Toženka na tožbo ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Nelegalna gradnja pomeni, da se gradnja oziroma dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, izvajajo oziroma so izvedena brez veljavnega gradbenega dovoljenja (12.1. točka prvega odstavka 2. člena ZGO-1). V takem primeru gradbeni inšpektor odredi, da se gradnja takoj ustavi ter da se že zgrajeni objekt v določenem roku na stroške inšpekcijskega zavezanca odstrani, vzpostavi prejšnje stanje ali drugače sanira objekt, del objekta oziroma zemljišča, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možna (152. člen).

Ker v zadevi ni sporno, da bi smel tožnik graditi stanovanjsko stavbo le z gradbenim dovoljenjem, ki pa ga nima, je pravilna odločitev prvostopenjskega organa, da se mu izrečejo za to predvidni inšpekcijski ukrepi iz ZGO-1. Sodišče se zato sklicuje na razloge izpodbijane odločbe in na razloge drugostopenjske odločbe, s katerimi je pritožbeni organ pravilno zavrnil tožnikovo pritožbo (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1).

Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP) v prvem odstavku 9. člena določa, da je treba stranki pred izdajo odločbe dati možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo (zaslišanje stranke).

Prvostopenjski organ se res sklicuje na inšpekcijski pregled z dne 13. 2. 2014, vendar pa je iz predloženih upravnih spisov razvidno, da je upravni organ odločilna dejstva in okoliščine (kakšen in kolikšen objekt je tožnik zgradil, kje in kdaj je gradil, da zanj nima gradbenega dovoljenja) ugotovil 22. 11. 2011 ob inšpekcijskem pregledu na kraju samem, kjer je bil prisoten tudi tožnik. O tem sta bila sestavljena dva zapisnika. V prvem, začetem ob 13. in končanem ob 14. uri, je tožnik podal izjavo o gradnji brez gradbenega dovoljenja, zapisnik je tudi podpisal. Drugi zapisnik, začet ob 14. uri, se nanaša na dodaten ogled objektov in meritve, opravljene v tožnikovi navzočnosti. Tega zapisnika, v katerem so med drugim navedene dimenzije objekta in njegov opis, tožnik ni želel podpisati, zato mu je gradbena inšpektorica kopijo tega zapisnika celo poslala (tožnik ga je prejel 16. 12. 2011). V nadaljevanju postopka jo je tožnik obveščal o ovirah za pridobitev gradbenega dovoljenja (obvestili z dne 21. 12. 2011 in 18. 5. 2012), 13. 2. 2014 pa je uradna oseba nadaljevala s postopkom, opravila inšpekcijski pregled istega objekta in v zapisnik navedla, da še vedno stoji.

To pomeni, da je gradbena inšpektorica zaradi zastoja v postopku, ki je bil dejansko v tožnikovo korist (zaradi dodatnega časa, da naknadno dobi dovoljenje), le preverila obstoj nelegalno zgrajenega objekta in s tem potrebo po nadaljnjem vodenju inšpekcijskega postopka, ki ga je dolžna voditi po uradni dolžnosti. Ker je ugotovila nespremenjene okoliščine, te pa so bile enake kot ob ogledu 22. 11. 2011, ko je tožnik lahko dal izjavo, mu z nevročitvijo zapisnika z dne 13. 2. 2014 ni bila kršena pravica do sodelovanja v postopku oz. načelo zaslišanja stranke. Sodišče je zato tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1), saj druge tožbene navedbe za odločitev niso pomembne.