Jedro

Objavljanje fotografij in videoposnetkov, na katerih je mogoče otroka identificirati, posega v njegovo pravico do lastne podobe kot sestavnega dela pravice do zasebnosti.

Objava fotografij svojih otrok na spletu sodi med odločitve, ki lahko pomembno vplivajo na zdrav otrokov razvoj in je zato zanjo praviloma potrebno soglasje staršev, ne gre pa za tako ogrožajoče ravnanje za otroka, ki bi v vsakem primeru terjalo poseganje države v družinsko razmerje.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v I. točki izreka spremeni tako, da se glasi: "Ugovoru nasprotne udeleženke se ugodi in se sklep o začasni odredbi Okrožnega sodišča v Ljubljani II N 000/2020 z dne 21. 9. 2021 spremeni tako, da se zavrne predlog za izdajo začasne odredbe, ki se glasi: 'Nasprotni udeleženki se začasno prepoveduje brez predhodnega soglasja predlagatelja objavljati fotografije in videoposnetke mld. A. A., roj. ... 2018, na vseh portalih družabnih omrežij, zlasti pa na portalih družabnih omrežij Facebook, Instagram, TikTok in Youtube.

Nasprotna udeleženka je dolžna vse že objavljene fotografije in videoposnetke mld. A. A. na navedenih portalih nemudoma, najkasneje pa v roku 3 dni, odstraniti.

Za primer kršitve začasne odredbe se izreče denarna kazen v višini 1.000 EUR, ki jo bo sodišče izterjalo po uradni dolžnosti, hkrati pa izdalo nov sklep, s katerim bo izreklo novo, višjo kazen za primer, če bo kršitelj ponovno ravnal v nasprotju z izdano začasno odredbo.

Začasna odredba stopi v veljavo z dnem njene izdaje in traja do pravnomočne odločitve o glavni stvari oziroma do drugačne odločitve sodišča. Ugovor ali pritožba ne zadržita njene izvršitve.' "

II. V ostalem delu se pritožba zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v nespremenjenem delu potrdi.

III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločitev.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (1) zavrnilo ugovor nasprotne udeleženke zoper sklep o začasni odredbi z dne 21. 9. 2021 in (2) zavrnilo njen predlog za izdajo začasne odredbe z dne 5. 10. 2021, po katerem naj se predlagatelju začasno prepove objavljanje fotografij in video posnetkov njune hčere na vseh portalih družbenih omrežij, zlasti pa na portalih Facebook, Instagram, TikTok in Youtube.

2. Nasprotna udeleženka v pritožbi zoper navedeno odločitev uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep v I. točki izreka spremeni tako, da ugovoru ugodi in sklep razveljavi, v II. točki izreka pa predlogu za izdajo začasne odredbe ugodi, podrejeno pa, naj zadevo v tem delu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Otrokova ogroženost ni konkretizirana. Navedeno je le, da je pritožnica z objavo fotografij posegala v otrokovo duševno celovitost in zasebnost ter jo izpostavljala širšemu krogu uporabnikov družbenih omrežij. Sodišče je spregledalo, da iz fotografij ni razvidna osebna podoba deklice, saj obraz praktično ni viden, na nekaterih fotografijah pa je vidna samo roka. Vsakršna objava fotografij in video posnetkov še ne pomeni ogrožanja. Zgolj potencialna možnost, da lahko objave fotografij in video posnetkov na družbenih omrežjih v bodoče ogrožajo, še ne zadosti pogoju verjetne izkazanosti otrokove ogroženosti. Tako je tudi stališče sodne prakse (sklep VSL IV Cp 105/2021).

Zmotna je ugotovitev, da ni bilo podano predlagateljevo soglasje. Predlagatelj je ni nikoli ustno pozval k prenehanju objav ali preklical dogovora. V dokaz svoje trditve je poleg listin predlagala tudi svoje zaslišanje. Ker sodišče ni izvedlo dokazov, je kršilo načelo kontradiktornosti. Poleg tega tudi iz poročila CSD z dne 22. 10. 2021 izhaja, da je predlagatelj povedal, da ga vsebina slik ne moti, da vidi težavo v razsežnosti fotografij in da sta v preteklosti objavljala fotografije, kar jasno kaže na zmotnost ugotovitve o neobstoju soglasja. Protispisna je ugotovitev, da zgolj dejstvo, da je tudi predlagatelj objavljal hčerine fotografije, še ne pomeni, da je med udeležencema o tem obstajal izrecen dogovor. Sodišče ni pojasnilo, kaj drugega naj bi to dejstvo potrjevalo. Poleg navedenega ni bilo sporno, da ni ničesar objavila na TikTok in YouTube. Ugotovitev v sklepu, da ni uspela izkazati, da je brez soglasja predlagatelja na družbenih omrežjih objavljala hčerine fotografije in video posnetke, je tudi nerazumljiva. Dokazovala je ravno nasprotno.

Razlog, na kateri temelji odločitev o zavrnitvi njenega predloga za izdajo začasne odredbe, je v nasprotju z razlogi za zavrnitev njenega ugovora zoper začasno odredbo, izdano na podlagi predlagateljevega predloga. Sodišče je prezrlo, da se predlagana začasna odredba nanaša tudi na prepoved bodočih objav in da je predlagatelj v preteklosti objavljal hčerine fotografije.

3. Predlagatelj v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba je delno utemeljena.

_O pritožbi zoper sklep o zavrnitvi ugovora zoper izdano začasno odredbo_

5. Odločitev v izpodbijanem sklepu temelji na ugotovitvah, - da je mati na svojem profilu, profila podjetja in profilih tretjih oseb na družbenih omrežjih Instagram in Facebook objavila fotografije triletne hčerke, - da je na nekaterih fotografijah le v kopalkah, da je na drugih vidna njena celotna podoba, vključno z obrazom, in jo je mogoče brez težav identificirati, - da med starši ni bilo soglasja o njihovi objavi, - da so objave dostopne vsem in se lahko brez nadzora širijo, - da hitrejše širjenje omogoča uporabljena angleščina in uporaba ključnikov, - da so bile objavljene tudi z namenom promocije blagovne znamke. Na podlagi teh ugotovitev je zaključilo, da razširjanje tovrstnih osebnih, zaupnih vsebin po spletu, kjer lahko objava doseže praktično vsakogar, deklico ogroža, njena seznanitev s tovrstno vsebino pa ji bo lahko povzročila duševno stisko in jo izpostavila zlorabam.

6. Utemeljen je pritožbeni očitek o zmotni presoji glede verjetno izkazane dekličine ogroženosti zaradi objave fotografij. Po 161. členu Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) sodišče izda začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen. Po drugem odstavku 157. člena DZ je otrok ogrožen, če je utrpel ali je zelo verjetno, da bo zaradi ravnanj staršev utrpel škodo na telesnem ali duševnem zdravju in razvoju. Izkazane morajo biti torej okoliščine, ki zahtevajo začasno, vendar nujno ukrepanje, da bi se preprečila nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda za otrokovo zdravje in razvoj.1

7. Pravilen je zaključek sodišča, da objavljanje fotografij in videoposnetkov, na katerih je mogoče otroka identificirati, posega v njegovo pravico do lastne podobe kot sestavnega dela pravice do zasebnosti. Dovolj prepričljiva je tudi ocena, da objavljanje fotografij in videoposnetkov otrok na družbenih omrežjih povečuje tveganje za morebitne zlorabe otroka. Navedeno pa še ne zadostuje za sklep o verjetno izkazani vzročno-posledični povezavi med vsakršno objavo fotografije otroka in škodo za njegovo zdravje in razvoj, še manj pa nastankom težko nadomestljive škode, ki terja takojšnje ukrepanje.2 Tako stališče ne izhaja niti iz mnenja Varuha človekovih pravic, ki ga je oče predložil v podkrepitev svojega predloga. Po mnenju Varuha odločitev staršev o objavljanju fotografij svojih otrok na spletu sodi med odločitve, ki lahko pomembno vplivajo na zdrav otrokov razvoj in je zato zanjo praviloma potrebno njuno soglasje, ne gre pa za tako ogrožajoče ravnanje za otroka, ki bi v vsakem primeru terjalo poseganje države v družinsko razmerje.

8. Na verjetno ogroženost hčere udeležencev ni mogoče sklepati niti iz drugih navedb in dokazov, s katerimi je oče utemeljeval predlog za izdajo začasne odredbe, vložen septembra 2021. Predlagatelj je predložil 30 fotografij, objavljenih v daljšem časovnem obdobju pred 18. 7. 2021.3 Na nobeni od fotografij deklica ni gola; na treh je oblečena v kopalke; na vseh treh fotografijah, objavljenih na profilih drugih oseb, je obraz bodisi zakrit bodisi je deklica obrnjena proč od objektiva; pet fotografij je objavljenih na profilu, povezanem z blagovno znamko, ki jo trži mati, in na katerih je deklica posneta od zadaj ali je na fotografiji le del njenega telesa; vse so objavljene na družabnih omrežjih Instagram in Facebook. Niti iz vsebine niti iz pogostosti objav ni utemeljeno sklepati, da gre za tako ogrožajoče ravnanje, da terja takojšnje ukrepanje. Nenazadnje tudi iz dela predlagateljev navedb izhaja, da se zavzema za skupno odločanje o tem, kaj je varno in primerno objaviti.

9. O utemeljenosti pritožbenih navedb v zvezi z ugotovitvijo, da starši niso soglašali o objavi (vsaj dela) fotografij, se zato ni bilo treba izreči. _O pritožbi zoper sklep o zavrnitvi materinega predloga za izdajo začasne odredbe_

10. Iz podobnih razlogov je pravilna tudi odločitev o zavrnitvi materinega predloga za izdajo začasne odredbe s primerljivo vsebino, kot jo je predlagal oče. Dekličine fotografije, ki jih je po materinih navedbah objavil oče, so po vsebini podobne kot materine. Razlika je v tem, da jih je oče izbrisal pred vložitvijo predloga za izdajo začasne odredbe, mati pa zatem. Navedena okoliščina še bolj govori v prid zaključku, da ogroženost hčere udeležencev ni verjetno izkazana. Nenazadnje pa je oče v odgovoru na predlog tudi utemeljeno opozoril, da mati ni niti navedla okoliščin, iz katerih bi izhajala dekličina ogroženost. Ker navedeno zadostuje za pravilnost izpodbijane odločitve, odgovor na ostale pritožbene navedbe ni pomemben.

11. Po navedenem in po ugotovitvi, da sicer niso podani po uradni dolžnosti preizkušeni pritožbeni razlogi, je pritožbeno sodišče materini pritožbi delno ugodilo in odločitev o zavrnitvi njenega ugovora zoper izdano začasno odredbo spremenilo tako, da je ugovoru ugodilo in predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo. V ostalem delu je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje o zavrnitvi materinega predloga za izdajo začasne odredbe potrdilo (2. in 3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in 100. členom Zakona o nepravdnem postopku – ZNP-1).

12. Odločitev o stroških bo sestavni del končne odločitve v zadevi.

1 Tako odločbi US RS Up-232/99 in Up-410/01 ter sklepi VSL IV Cp 1106/2018, IV Cp 1740/2018 ter IV Cp 1760/2018 in številni drugi. 2 Podobno tudi sklep VSL IV Cp 105/2021 z dne 22. 2. 2021. 3 Iz vseh fotografij ni razviden datum objave. Sodeč po datumih je najstarejša iz decembra 2019, po navedbah matere je 10 fotografij iz 2018, 16 pa iz leta 2020.