Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Kljub izrecni navedbi, da se pritožuje zoper 1. točko izreka prvostopne sodbe, pa tožena stranka svoje pritožbe v tem delu ni obrazložila, pač pa je obširno pojasnjevala, zakaj ni dolžna plačati tudi najemnine za marec 1996. Ker pa je zaradi umika tega dela tožbe prvostopno sodišče izdan sklep o izvršbi za znesek 142.441,00 SIT razveljavilo (3. točka izreka izpodbijane odločbe), je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo v 1. točki preizkusilo le v mejah uradnega preizkusa iz 2. odstavka 365. čl. PP.
1.Pritožba zoper 1. točko izreka izpodbijane sodbe se zavrne kot neutemeljena in se sodba sodišča prve stopnje v tem delu potrdi.
2.Pritožbi zoper 4. in 5. točko izreka pa se delno ugodi in se izpodbijana sodba v tem delu spremeni tako, da je tožena stranka dolžna v 8 dneh povrniti tožeči stranki del njenih pravdnih stroškov v znesku 32.338,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 25.11.1998 dalje, višji stroškovni zahtevek tožeče stranke pa se kot neutemeljen zavrne.
3.Tožena stranka je dolžna v 8 dneh povrniti tožeči stranki del njenih stroškov pritožbenega postopka v znesku 20.121,50 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 23.11.1999 dalje.
Sodišče prve stopnje je vzdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Ig ... v 1. točki izreka za znesek 141.330,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi ter v 3. točki izreka za izvršilne stroške (1. točka izreka), v ostalem delu pa ga je razveljavilo in tožbeni zahtevek delno kot neutemeljen zavrnilo (2. in 3. točka izreka), toženi stranki pa naložilo v plačilo nadaljnje pravdne stroške tožeče stranke v znesku 85.998,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi (4. točka izreka). Hkrati je odločilo, da tožena stranka sama nosi svoje nadaljnje pravdne stroške (5. točka izreka).
Ocenilo je, da tožena stranka po prenehanju veljavnosti najemne pogodbe, sklenjene s tožečo stranko, po svoji krivdi ni odstranila reklamnih tabel z najetih reklamnih mest, zato je dolžna tožeči stranki plačati najemnino še za februar 1996. Proti 1., 4. in 5. točki izreka se je tožena stranka pravočasno pritožila iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odst. 353. čl. ZPP/77 in predlagala, naj pritožbeno sodišče prvostopno sodbo v izpodbijanem delu razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
V odgovoru na pritožbo tožeča stranka predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijane sodbe.
Pritožba je utemeljena le v stroškovnem delu.
Pritoženo sodišče uvodoma ugotavlja, da je v predlogu za izvršbo tožeča stranka zahtevala plačilo najemnine za mesec februar in marec 1996. Z izpodbijano 1. točko izreka sodbe pa je prvostopno sodišče naložilo toženi stranki plačilo najemnine le za mesec februar 1996 (141.330,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 30.4.1996 dalje), saj je tožbo za plačilo najemnine za marec 1996 tožeča stranka umaknila.
Kljub izrecni navedbi, da se pritožuje zoper 1. točko izreka prvostopne sodbe, pa tožena stranka svoje pritožbe v tem delu ni obrazložila, pač pa je obširno pojasnjevala, zakaj ni dolžna plačati tudi najemnine za marec 1996. Ker pa je zaradi umika tega dela tožbe (z umikom se je tožena stranka strinjala) prvostopno sodišče izdan sklep o izvršbi za znesek 142.441,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 28.3.1996 dalje razveljavilo (3. točka izreka izpodbijane odločbe), so vse pritožbene navedbe, ki se nanašajo na najemnino za mesec marec 1996, neupoštevne, saj za ta del odločitve tožena stranka nima pravnega interesa za pritožbo. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo v 1. točki preizkusilo le v mejah uradnega preizkusa iz 2. odstavka 365. čl. ZPP. Ker pri tem ni zasledilo niti absolutnih bistvenih kršitev iz 2. odst. 354. čl. ZPP/77, niti nepravilne uporabe mateiralnega prava, je pritožbo v tem delu kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (368. čl. ZPP/77).
Utemeljena pa je pritožba v delu, s katerim izpodbija prvostopno odločitev o stroških pravdnega postopka (4. in 5. točka izreka). Pri odmeri teh stroškov je potrebno ustrezno upoštevati delni umik tožbe, do katerega je prišlo šele proti koncu postopka pred sodiščem prve stopnje. Ob pravilni uporabi 1. določila odst. 158. čl. ZPP je dolžna tožeča stranka toženi stranki povrniti tisti del stroškov, ki so toženi stranki nastali zaradi umaknjenega dela tožbe do delnega umika dne 4.11.1998. Pri odmeri stroškov, ki jih je dolžna tožena stranka povrniti tožeči, pa je uporabiti določilo 1. odst. 154. čl. ZPP, na podlagi katerega mora tožena stranka povrniti tožeči stranki vse stroške, ki jih je tožeča stranka imela s tistim delom tožbenega zahtevka, s katerim je v pravdi uspela. Ker je tožeča stranka umaknila tožbo ravno za polovico vtoževane terjatve, s preostalo polovico pa je tožeča stranka v pravdi uspela, je prav, da do umika tožbe trpi vsaka stranka svoje pravdne stroške, saj je obe v tem sporu zastopal odvetnik. Od umika dalje pa gredo tožeči stranki na podlagi citiranega določila 1. odst. 154. čl. ZPP/77 pravdni stroški od uspeha v pravdi. Ker teh materialnopravnih določil pri odmeri stroškov prvostopno sodišče ni pravilno upoštevalo, je pritožbeno sodišče odločitev o stroških spremenilo tako, kot je razvidno iz 2. tč. izreka te sodbe (4. tč. 373. čl. ZPP, v zvezi s 381. čl. in 3. točko 380. čl. ZPP/77). Pri tem je upoštevalo, da je tožeča stranka uspela v pravdi (šteto od umika) z zneskom 141.330,00 SIT, kar spada pod razpon 200 odvetniških točk. Na podlagi priloženega stroškovnika je pritožbeno sodišče tožeči stranki upoštevajoč vrednost odvetniške točke (87,40 SIT) priznalo 32.338,00 SIT. Od zahtevanih stroškov ji ni priznalo le nagrade za pregled zadeve (tekom pravde) in za posvet, saj gre za opravila, za katere je nagrada vsebovana v vlogah.
Od uspeha s pritožbo v znesku 53.660,00 SIT (85.998,00 SIT minus 32.338,00 SIT) je pritožbeno sodišče na podlagi specificiranega stroškovnika toženi stranki priznalo stroške pritožbenega postopka v znesku 12.926,50 SIT, tožeči stranki pa od njenega uspeha za odgovor na pritožbo 33.048,00 SIT. Po pobotanju mora tedaj tožena stranka povrniti tožeči stranki 20.121,50 SIT stroškov pritožbenega postopka (2. odst. 166. čl. v zvezi z 2. odst. 154. čl. ZPP). Odločitev o obrestih na pravdne stroške temelji na določilu 1. odst. 277. čl. ZOR.