Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Primarni pogoj za izdajo sodbe na podlagi pripoznave (316. člen ZPP) je jasna in nedvoumna toženčeva izjava, ki se mora nanašati na sam tožbeni zahtevek. Za izdajo takšne sodbe ne zadostuje (zgolj) toženčevo strinjanje s posameznimi segmenti sodniškega silogizma (bodisi tožnikovimi trditvami o pravno-relevantnih dejstvih bodisi njegovim materialno-pravnim naziranjem). V konkretnem primeru izjave, ki bi bila lahko podlaga za izdajo sodbe na podlagi pripoznave, toženka ni podala. Njene trditve podane v vlogi z dne 26. 5. 2014 (katere v obrazložitvi izpodbijane sodbe delno omenja sodišče prve stopnje) se nanašajo na sam dolg in njeno (ne)zmožnost oziroma način njegovega plačila. Posegajo torej na področje (pravno-relevantnih) dejstev in ne (neposredno) samega zahtevka.
Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Sodišče prve stopnje je s sodbo (na podlagi pripoznave) z dne 19.9.2014 odločilo: - da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 5058/2014 z dne 17.1.2014 v prvem in tretjem odstavku v celoti v veljavi, - da je dolžna toženka tožnici v roku 15 dni povrniti nadaljnje pravdne stroške v znesku 187,50 EUR.
Zoper sodbo se pritožuje toženka. Navaja, da je dne 26.5.2014 poslala dopis, v katerem je tožnico prosila za pobot v smislu opravljanja družbeno koristnih del. V tem dopisu je navedla, da se ne strinja z višino tožbenega zahtevka, ki naj bi bil manjši, kot se navaja v sodbi. Nadalje omenja, da naj bi njena hči po smrti V. M. poravnala vse obveznosti na Banki d.d. O višini tožbenega zahtevka je dvomila že v dopisu oziroma ga ni pripoznala.
Tožnica na pritožbo ni odgovorila.
Pritožba je utemeljena.
Primarni pogoj za izdajo sodbe na podlagi pripoznave (316. člen ZPP(1)) je jasna in nedvoumna toženčeva izjava, ki se mora nanašati na sam tožbeni zahtevek.(2) Za izdajo takšne sodbe ne zadostuje (zgolj) toženčevo strinjanje s posameznimi segmenti sodniškega silogizma (bodisi tožnikovimi trditvami o pravno-relevantnih dejstvih bodisi njegovim materialno-pravnim naziranjem). V konkretnem primeru izjave, ki bi bila lahko podlaga za izdajo sodbe na podlagi pripoznave, toženka ni podala. Njene trditve podane v vlogi z dne 26.5.2014 (katere v obrazložitvi izpodbijane sodbe delno omenja sodišče prve stopnje) se nanašajo na sam dolg in njeno (ne)zmožnost oziroma način njegovega plačila. Posegajo torej na področje (pravno-relevantnih) dejstev in ne (neposredno) samega zahtevka. Iz tega razloga je bilo potrebno pritožbi ugoditi in izpodbijano sodbo (na podlagi pripoznave) razveljaviti (prvi odstavek 354. člena ZPP(3)). V novem sojenju naj sodišče prve stopnje upošteva, da se toženkine navedbe nanašajo (zgolj) na spodnjo premiso sodniškega silogizma (to je dejanski stan), pri čemer naj presodi, ali morebiti predstavljajo priznanje s strani tožnice zatrjevanih pravno-relevantnih dejstev (214. člen ZPP).
Op. št. (1): Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami.
Op. št. (2): Glej sklep VS RS II Ips 340/2006 z dne 26.7.2007 Op. št. (3): V zvezi s 7. točko drugega odstavka 339. člena ZPP.