Jedro

Tožeča stranka je v tej pravdi postavila dva tožbena zahtevka na isti dejanski in pravni podlagi. Najprej je terjala ugotovitev, da je tožeča stranka lastnik nepremičnine – stanovanja, pri čemer je lastninsko pravico pridobila s priposestvovanjem na podlagi prodajne pogodbe z dne 16. 11. 1994. Zahtevala pa je tudi od tožene stranke izstavitev zemljiškoknjižne listine za omenjeno nepremičnino. Sodišče prve stopnje je ugodilo prvemu zahtevku, drugega pa je zavrnilo. Drugo postavljeni zahtevek je zavrnilo iz razloga, ker tožeča stranka ni postavila takšne tožbene podlage, na podlagi katere bi bil lahko utemeljen zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine (na podlagi pravnega posla). Kljub temu pa je treba šteti, da zaradi takšnega nepotrebnega drugo postavljenega zahtevka, uspeh tožeče stranke ne more biti zgolj polovičen. Zato ji po stališču pritožbenega sodišča pripadajo tudi stroški prvostopnega postopka v celoti.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje (stroškovni del sodbe sodišča prve stopnje) spremeni tako, da je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki stroške tega postopka v višini 2.143,10 EUR, v roku 15 dni od prejema sodne odločbe prve stopnje, po preteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, vse pod izvršbo.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki pritožbene stroške v znesku 485,04 EUR, v petnajstih dneh pod izvršbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je o stroških pravdnih strank odločilo tako, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka.

2. Zoper navedeni del sodbe vlaga pritožbo tožeča stranka in predlaga, da se pritožbi ugodi in odločitev o stroških spremeni tako, da se naloži toženi stranki, da povrne tožeči stranki stroške postopka. Poudarja, da je tožnik s tožbo zahteval ugotovitev lastninske pravice na stanovanju na podlagi priposestvovanja, pod točko I tožbe, pod točko II pa še izstavitev listine zaradi vpisa lastninske pravice in povrnitve stroškov. Sodišče je s sodbo ugodilo tožbenemu zahtevku v delu, ki se nanaša na pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem, zahtevek na izdajo zemljiškoknjižne listine zaradi vpisa lastninske pravice na stanovanju pa je kot nepotrebnega zavrnilo z obrazložitvijo, da gre za originalno pridobitev lastninske pravice in da se bo iz tega razloga tožnik že lahko na podlagi sodbe vknjižil kot lastnik. Sodišče pa pri odmeri stroškov upošteva načelo uspeha v pravdi. Tožeča stranka je v prvi pripravljalni vlogi na ugovor tožene stranke glede višine vrednosti spora pod točko IV navedla, da je vrednost spora v višini 40.000,00 EUR, kar predstavlja vrednost stanovanja. Sodišče je ugotovilo, da je zahtevek tožeče stranke pod točko I stvarnopravni zahtevek in da znaša vrednost stanovanja 40.000,00 EUR in je iz tega razloga tudi zavrnilo ugovor tožene stranke. Zaradi nepotrebnega zahtevka v delu, ki se nanaša na izstavitev listine, niso nastali dodatni stroški. Ta del zahtevka tudi ni bil posebej ovrednoten, kot predmet spora. Zato je zmotna ocena sodišča, da sta stranki uspeli vsaka do polovice. Ker je tožeča stranka s stvarnopravnim zahtevkom uspela v celoti in v celoti glede na vrednost spora, je upravičena do povrnitve stroškov postopka.

3. Tožena stranka je odgovorila na pritožbo in predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev sodbe sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu. Terja tudi plačilo pritožbenih stroškov z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje odločbe do plačila in 20 % DDV.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Tožeča stranka je v tej pravdi postavila dva tožbena zahtevka na isti dejanski in pravni podlagi. Najprej je terjala ugotovitev, da je tožeča stranka lastnik nepremičnine – stanovanja, pri čemer je lastninsko pravico pridobila s priposestvovanjem na podlagi prodajne pogodbe z dne 16. 11. 1994. Zahtevala pa je tudi od tožene stranke izstavitev zemljiškoknjižne listine za omenjeno nepremičnino. Sodišče prve stopnje je ugodilo prvemu zahtevku, drugega pa je zavrnilo. Napačno pa je ocenilo uspeh pravdnih strank s tem, ko je štelo, da je le-ta enak. Tožeča stranka je namreč v bistvenem uspela že z prvo postavljenim zahtevkom na ugotovitev lastninske pravice, upoštevaje, da je terjala pridobitev slednje na podlagi originarnega načina – priposestvovanja. Drugo postavljeni zahtevek je zavrnilo iz razloga, ker tožeča stranka ni postavila takšne tožbene podlage, na podlagi katere bi bil lahko utemeljen zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine (na podlagi pravnega posla). Kljub temu pa je treba šteti, da zaradi takšnega nepotrebnega drugo postavljenega zahtevka, uspeh tožeče stranke ne more biti zgolj polovičen. Zaradi zavrnjenega zahtevka namreč niti niso nastali posebni stroški, saj je vrednost spornega predmeta – 40.000,00 EUR določena skupaj glede obeh tožbenih zahtevkov. To pa pomeni, da bi bili stroški enaki, kot če bi tožeča stranka postavila zgolj prvo uveljavljeni zahtevek. Ker je ob povedanem nadalje z obema zahtevkoma zasledovala tudi isti cilj, to je dosego vpisa lastninske pravice v zemljiški knjigi, pri čemer je za realizacijo tega cilja zadostovala že postavitev prvega tožbenega zahtevka, je treba njen uspeh obravnavati kot popoln. Zato ji po stališču pritožbenega sodišča pripadajo tudi stroški prvostopnega postopka v celoti.

6. Ker je sodišče prve stopnje v stroškovnem delu torej zmotno uporabilo materialno pravo - prvi odstavek 154. člena in tretji odstavek 154. člena ZPP – je moralo pritožbi ugoditi in spremeniti odločitev o stroških postopka tako, da je dolžna sedaj tožena stranka plačati tožeči stranki v izreku navedeni znesek pravdnih stroškov s pripadajočimi zahtevanimi zakonitimi zamudnimi obrestmi. Stroški so odmerjeni v skladu z Odvetniško tarifo in Zakonom o sodnih taksah, natančnejša specifikacija stroškov pa je razvidna iz stroškovnika tožeče stranke.

7. Ker je tožeča stranka uspela s pritožbo, ji pripadajo tudi pritožbeni stroški v znesku prav tako razvidnem iz izreka te odločbe. Tožena stranka pa mora glede na neuspeh v pritožbenem postopku sama nositi stroške v zvezi z odgovorom na pritožbo (prvi odstavek 165. člena ZPP). Natančnejša specifikacija pritožbenih stroškov je prav tako razvidna iz stroškovnika tožeče stranke.