Jedro

Glede na sedanjo ureditev s stekom pogojev za izvršbo preneha prej izdana začasna odredba.

Izrek

I.Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v VI. točki izreka spremeni tako, da po spremembi VI. točka izreka pravilno glasi:

"VI. Ta začasna odredba stopi v veljavo takoj in traja, vse dokler niso podani pogoji za izvršbo v tej pravdni zadevi, ugovor zoper izdano začasno odredbo pa ne zadrži njene izvršitve."

II.V preostalem se pritožba zavrne in se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu sklep sodišča prve stopnje potrdi.

III.Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zoper drugo in tretjo toženko izdalo začasno odredbo prepovedi odtujitve in obremenitve v izpodbijanem sklepu navedenih nepremičnin ter zaznambo te prepovedi v zemljiško knjigo (I., II. in III. točka izreka). Predlog za izdajo začasne odredbe zoper prvo toženko je zavrnilo (IV. točka izreka). Zavrnilo je tudi predlog za izdajo začasne odredbe, ki se nanaša na soglasje tožnika za oddajo nepremičnine v najem (V. točka predloga). Ta začasna odredba stopi v veljavo takoj in traja še 30 dni po pravnomočnosti sodbe, izdane v tej pravdni zadevi, ugovor zoper izdano začasno odredbo pa ne zadrži njene izvršitve (VI. točka izreka). Stroški strank v zvezi s to začasno odredbo so nadaljnji pravdni stroški (VII. točka izreka).

2.Zoper VI. točko izreka izpodbijanega sklepa se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sklep v tč. VI. izreka spremeni tako, da odloči, da ta začasna odredba stopi v veljavo takoj in traja še 30 dni po izvršljivosti sodne odločbe, izdane v tej pravdni zadevi in v pravdni zadevi Okrožnega sodišča v Ljubljani I P 730/2025 s stroškovno posledico.

Tožnik se strinja s sodiščem prve stopnje, da mora začasna odredba trajati toliko časa, da doseže svoj namen in da je upniku dana dejanska možnost uveljavitve terjatve, prav tako, da je treba upoštevati izvršljivost (in ne pravnomočnost) odločbe. Vendar pa je sodišče v nasprotju z razlogi v sklepu rok trajanja začasne odredbe vezalo na datum 30 dni po pravnomočnosti, namesto izvršljivosti, kar je bistvena kršitev določb postopka (tč. 14 drugega odstavka 339. člena ZPP) in je tudi v nasprotju z materialnim pravom. Nobenega jamstva ni, da bo sodišče v roku 30 dni po dnevu pravnomočnosti sodbe sodbo tudi vročilo strankam postopka in da bo v tem času sodba postala izvršljiva. Npr. v primeru, če bi bila zoper sodbo vložena pritožba, bi sodba sodišča druge stopnje postala pravnomočna z datumom izdaje odločitve pritožbenega sodišča in ne z dnem vročitve odločbe pritožniku, kar je jasno stališče tudi v sodni praksi. 30 dnevni rok lahko že davno poteče in tožeča stranka ne more doseči namena izdane začasne odredbe in uspešnega zavarovanja ter uveljavljanja svoje terjatve (tako tudi VSL II Cp 209/2013).

Sodišče ni pravilno odločilo, da se rok veljavnosti začasne odredbe ne veže tudi na sodni postopek naslovnega sodišča I P 730/2025, ki je neposredno povezan s predmetnim postopkom. Tožeča stranka je predlagala, da se oba postopka združita.

3.Tožena stranka je na pritožbo odgovorila. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje, podrejeno, da sklep sodišča prve stopnje v VI. točki izreka spremeni tako, da se beseda "pravnomočnosti" nadomesti z besedo "izvršljivosti", v preostalem delu pa pritožbo zavrne s stroškovno posledico.

Tožeča stranka v pritožbi utemeljeno izpostavlja neskladje med obrazložitvijo izpodbijanega sklepa (točka 17) in njegovim izrekom (točka VI). Kljub pravilni ugotovitvi, da je treba upoštevati izvršljivost, je v izreku pomotoma zapisalo, da odredba traja 30 dni po pravnomočnosti sodbe. Tožena stranka meni, da gre v tem primeru za očitno pisno pomoto. Pravilna pa je odločitev sodišča prve stopnje, da je trajanje začasne odredbe omejilo izključno na postopek, v katerem je bila izdana.

4.Pritožba je delno utemeljena.

5.Tožeča stranka je s predlogom za izdajo začasne odredbe predlagala, da začasna odredba velja vse do dokončne izvršitve pravnomočne sodne odločbe, izdane v tem sodnem postopku in v sodnem postopku Okrožnega sodišča v Ljubljani I P 730/2025.

6.Odločba VSL sklep II Cp 209/2013 z dne 30. 1. 2013, na katero se sklicuje pritožnik, je bila izdana pred sprejetjem novele ZIZ-J1. 267. člen ZIZ je pred novelo določal, da je začasno odredbo mogoče izdati, vse dokler ni opravljena izvršba (tako tudi 10. točka obrazložitve citiranega sklepa). Pritožbeno sodišče je tako glede na takratno ureditev čas trajanja začasne odredbe lahko vezalo na 30 dni po izvršljivosti sodbe sodišča prve stopnje.

7.Sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa pravilno citira sedaj (in v času sprejema odločitve) veljavni 267. člen ZIZ, da je mogoče začasno odredbo izdati, vse dokler niso podani pogoji za izvršbo. Glede na sedanjo ureditev s stekom pogojev za izvršbo preneha prej izdana začasna odredba.2 Glede na povedano, ni zakonske podlage, da bi začasna odredba trajala še 30 dni po izvršljivosti, kot to predlaga tožeča stranka v pritožbi.

8.Sodišče prve stopnje ni storilo kršitve po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Napačno je (glede na predlog tožnika) le omejilo trajanje začasne odredbe na 30. dan po pravnomočnosti odločbe o glavni stvari. Pritožnik pravilno opozarja, da se ta trenutek lahko izteče (v primeru vložene pritožbe) pred izpolnitvijo pogojev za izvršbo.

9.Sodišče prve stopnje ni združilo predmetnega postopka s postopkom I P 730/2025, ki se prav tako vodi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani.3 Dokler postopka nista združena,4 začasna odredba, izdana v predmetnem postopku, ne more imeti učinkov tudi v drugem postopku. V vsakem postopku posebej je treba namreč presojati verjetnost terjatve (prvi odstavek 272. člena ZIZ).

10.Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbi tožnika delno ugodilo in sklep v izpodbijanem delu spremenilo tako, da začasna odredba traja vse do steka pogojev za izvršbo, kot to določa 267. člen ZIZ (3. točka 365. člena ZPP). Pogoji za izvršbo ne bodo izpolnjeni prej, dokler tožniku ne bo vročena morebitna odločba pritožbenega sodišča o glavni stvari (kar pritožnik kot problematično izpostavlja v pritožbi).

11.Pritožba v preostalem delu glede na obrazloženo ni utemeljena. Ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo v tem delu zavrnilo in v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

12.Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

-------------------------------

1Uradni list RS, št. 53/2014. Veljavnost novele od 13. 7. 2014.

2Primerjaj Neža Pogorelčnik Vogrinc, Začasne odredbe v civilnih postopkih, GV Založba, stran 261. Tako tudi Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju, EVA 2013-2030-0096, stran 132.

3Predmet tega postopka je ugotovitev obsega skupnega premoženja in določitev deležev pravdnih strank na skupnem premoženju ter na vrnitev posebnega premoženja tožnika.

4V skladu s Sodnim redom v primeru združitve postopkov vodilni spis postane starejši spis (prvi odstavek 161. člena Sodnega reda), torej I P 730/2025, in ne obratno.