Jedro

Predstavljena določba 223. člena ZUP jasno opredeljuje doseg popravnega sklepa: namenjen je izključno popravi očitnih pomot. Pri pomoti gre za zmotni zapis dejansko izjavljene volje organa, s popravo takšne pomote pa se ne ustvarja ničesar novega in se odločba tudi ne dopolnjuje; s popravo se doseže samo to, da odločba izraža stanje, kot je bilo ugotovljeno v postopku pred njeno izdajo, in da odločba izraža pravni učinek, ki ustreza temu stanju. S popravo zato ni mogoče popravljati zmotno izražene volje, do katere je prišlo npr. zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja ali zmotne uporabe materialnega predpisa na ugotovljeno dejansko stanje.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Geodetska uprava Republike Slovenije, Območna geodetska uprava Kranj, je kot prvostopenjski organ (v nadaljevanju prvostopenjski organ) dne 14. 11. 2019 izdala sklep, št. 02112-445/2018-19 (v nadaljevanju prvostopenjski sklep), s katerim je v 1. točki izreka odločila, da se v odločbi - sklepu istega organa, št. 02112-445/2018-13 z dne 30. 11. 2018 (v nadaljevanju odločba in sklep z dne 30. 11. 2018), „v prvi točki izreka sklepa popravi navedba parcelne številke 151/5 (dotikališče). Parcelna številka 151/5 (dotikališče) je navedena dvakrat, ni pa navedena parcelna številka 151/1 (dotikališče). Pravilno se glasi s sosednjo parcelo 151/5 (dotikališče) in 151/1 (dotikališče) v katastrski občini ...“ Z 2. točko navedenega sklepa je prvostopenjski organ odločil, da z izdajo tega sklepa niso nastali dodatni stroški.

2. Toženka je (kot drugostopenjski organ) dne 24. 2. 2020 izdala izpodbijano odločbo, s katero je delno ugodila tožničini pritožbi zoper prvostopenjski sklep, tega v 1. točki izreka odpravila in v tem delu ponovno odločila tako, da se navedena točka izreka pravilno glasi: „V odločbi – sklepu Geodetske uprave Republike Slovenije, Območne geodetske uprave Kranj, št. 02112-445/2018-13 z dne 30. 11. 2018, se v prvi točki izreka sklepa popravi navedba parcelne številke 151/5 (dotikališče) in se 1. točka izreka sklepa pravilno glasi: »Postopek evidentiranja urejene (urejenega dela) meje parcele 152/13 s sosednjimi parcelami 152/7, 151/5 (dotikališče) in 151/1 (dotikališče) v katastrski občini ..., se prekine«.“ (1. točka izreka izpodbijane odločbe). V preostalem delu je toženka tožničino pritožbo zoper prvostopenjski sklep zavrnila (2. točka izreka izpodbijane odločbe). V 3. točki izreka izpodbijane odločbe je toženka navedla še, da stroški pritožbenega postopka niso zaznamovani in njihovo povračilo ni bilo zahtevano.

3. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je prvostopenjski organ izdal odločbo in sklep z dne 30. 11. 2018, ki se nanašata evidentiranje urejene meje in izravnanega dela meje parcel v lasti predlagateljice, Občine Z. Zoper navedeni akt je tožnica vložila pritožbo, ki jo je toženka z odločbo z dne 12. 11. 2019 zavrnila, ob tem pa je v obrazložitvi svoje odločbe opozorila tudi na napačno navedbo parcelne številke v 1. točki izdanega sklepa – dvakrat je bila namreč navedena ista parcela - 151/5 (dotikališče), ni pa navedene parcele 151/1, k.o. ..., zaradi katere je postopek prekinjen. Pri navedenem gre za očitno pisno pomoto, ki jo lahko organ, ki je izdal odločbo, v skladu z 223. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) kadarkoli popravi. Prvostopenjski organ je to storil s prvostopenjskim sklepom, zoper katerega se je tožnica pritožila. Toženka je v okviru preizkusa prvostopenjskega sklepa po uradni dolžnosti (217. člen ZUP) ugotovila, da izrek tega sklepa ni kratek in določen, kot je to zahtevano v šestem odstavku 213. člena ZUP. Toženka je zato odpravila 1. točko izreka prvostopenjskega sklepa in na podlagi 251. člena ZUP sama oblikovala popravek, kot izhaja iz izreka izpodbijane odločbe. Toženka pojasnjuje še, da se izdana akta nanašata izključno na popravo očitnih pisnih napak, zato ni podrobno obravnavala tožničinih pritožbenih ugovorov, ki bi jih ta morala uveljavljati v upravnem sporu zoper odločbo in sklep z dne 30. 11. 2018 in toženkino odločbo z dne 12. 11. 2019. V skladu z 247. členom ZUP je toženka v navedenem delu tožničino pritožbo zato zavrnila.

4. Tožnica vlaga tožbo in navaja, da se spor nanaša na parc. št. 151/5, 152/7, 152/16, 152/6, 151/6 in 186/2. Vsi udeleženci so dolžni predložiti dokaze koliko m2 je v cesti 151/5 ter koliko odmika od ceste 151/5 imajo visoke ograje in nadstrešek. A. A. je namerno zanemaril prepis parcele 151/1, vsi lastniki parcel (udeleženci v postopku) se vozijo po tožničinem travniku. Geodet B. B. ni izdal zapisnika mejne obravnave in ne grafičnega prikaza pokazane meje parc. št. 151/1, čeprav razpolaga z vsemi podatki pokazane meje. Prvostopenjsko sodišče je odločilo pristransko in nepopolno, podane so bistvene kršitve postopka. Sporne dokumente bi morali zavreči ter jih pravno in po zakonu urediti na Geodetski upravi Radovljica in v zemljiški knjigi. V izpodbijani odločbi toženka poudarja, da mora prvostopenjsko sodišče odločiti v 10 točkah kršitev. Prvostopenjsko sodišče je dolžno zakonito urediti sporne meje. Geodetska uprava ne sme zaključiti spora mejne obravnave, nepojasnjene bistvene kršitve pa je treba pravno urediti.

5. Sodišče je dne 30. 6. 2020 tožnico pozvalo k odpravi pomanjkljivosti, in sicer, da sodišču pošlje akt, ki ga izpodbija s tožbo, da navede toženko ter da predlaga, v čem naj se upravni akt odpravi ali ugotovi njegova nezakonitost. Tožnica na poziv sodišča ni odgovorila. Ne glede na navedeno sodišče tožbe ni zavrglo, saj je štelo, da jo kljub pomanjkljivostim lahko obravnava (drugi odstavek 31. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1). Sodišče je glede na tožbene navedbe tako štelo, da si tožnica s tožbo prizadeva za odpravo izpodbijane odločbe, ki jo je izdala toženka. Sodišče je tožbo zato poslalo v odgovor toženki ter Občini Z., kot prizadeti stranki (v nadaljevanju prizadeta stranka).

6. Toženka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravne spise zadeve.

7. Prizadeta stranka na tožbo ni odgovorila.

8. Senat tega sodišča je s sklepom, I U 431/2020 z dne 8. 3. 2022, odločil, da v zadevi sodi sodnik posameznik (tretja alineja drugega odstavka 13. člena ZUS-1). V zadevi gre za spor glede pravilnosti in zakonitosti odločbe, s katero je toženka na podlagi 223. člena ZUP odločila o popravi očitne pisne pomote v predhodno izdani odločbi in sklepu z dne 30. 11. 2018, tako pa za enostavno dejansko in pravno stanje zadeve, glede katerega obstoji tudi ustaljena sodna praksa.

9. Sodišče je v zadevi dne 7. 4. 2022 izvedlo glavno obravnavo, ki se jo je udeležila tožnica. Pravilno vabljeni toženka in prizadeta stranka se glavne obravnave nista udeležili. Na glavni obravnavi je tožnica dodatno navedla, da je na sodišče prišla zato, da se dokončno uredi meja. V letu 1968 je bila v tujini, zastopal jo je njen oče C. C. Takrat je bilo dogovorjeno, da se s sosedi zmenijo glede ceste, ki je ni bilo. To je na parceli št. 151/5, vse to je bila prej njena parcela. Tožnica je v ta namen dala del parcele v izmeri 77 m2, za kar ji ni žal, moti pa jo, da tega niso storili tudi sosedje, zaradi česar ji ni omogočena normalna raba ceste. Nasproti parcele, na kateri ima tožnica garažo, je najemnik družbene parcele zgradil zid in nadstrešnico, zaradi česar tožnica ne more zapeljati v garažo. Težavo pozimi predstavlja tudi sneg, vržen na tožničino stran, ki ga mora sama odmetati. Prav tako se je do ceste zagradil njen sosed D. D., postavil je visoko živo mejo, zaradi česar tožnica ne more uvoziti in izvoziti na svojo parcelo. Nasproti tožnice, na parc. št. 151/2, je E. E., ki je svojo parcelo ravno tako zagradila tik do ceste. Ko se pelje z velikim traktorjem do skednja, vozi preko tožničine parcele oz. robnika in rož. V njeno parcelo je šel tudi sosed F. F. Na zazidalnem načrtu je zapisan priimek G., nato pa popravljeno na ime tožnice. Omenjene osebe ne pozna in zanjo ni nikoli slišala, ne bi pa smelo biti narejeno tako. Najemniško družbeno parcelo je poskušal dobiti tudi njen oče, a pri tem ni bil uspešen. Občina Z. želi širiti tudi cesto, ki je za njeno hišo in ji tako vzeti še dodaten meter parcele, že sedaj pa je cesta narejena tako, da je nagnjena proti njeni parceli in hiši, zato se lahko zgodi, da bi kak tovornjak zapeljal naravnost v njeno kuhinjo. Tudi vsa infrastruktura je postavljena na njeno stran, nič na nasprotno. Občina je vse udeležence poslala na Geodetsko upravo RS. Tožnica je s seboj imela vse dokaze, ostali udeleženci pa nobenih, a ji je bilo rečeno, da ti dokazi ne pomenijo nič. Čez celotno razpravo pravnica ni rekla niti besede.

10. Tožnica je na glavni obravnavi v spis kot dokaz vložila dopis Okrajnega sodišča v Radovljici, z dne 29. 3. 2018, ter izpis satelitskega posnetka iz spletne strani Geodetske uprave RS.

11. V dokaznem postopku je sodišče vpogledalo v listine v upravnem in sodnem spisu. Dokazni predlog tožnice po vpogledu v listine, predložene na glavni obravnavi, je sodišče zavrnilo kot nerelevanten, in sicer iz razlogov, ki bodo pojasnjeni v nadaljevanju. Tožnica je na glavni obravnavi navedla, da zavrnitvi dokaznega predloga ne ugovarja.

12. Tožba ni utemeljena.

13. V zadevi je spor glede pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločbe, s katero je toženka na podlagi 251. člena ZUP (ob odpravi 1. točke izreka prvostopenjskega sklepa) sama odločila o popravku odločbe in sklepa z dne 30. 11. 2018. 14. Iz 223. člena ZUP izhaja, da sme organ, ki je izdal odločbo, vsak čas popraviti pomote v imenih ali številkah, pisne ali računske pomote ter druge očitne pomote v odločbi. Popravek pomote ima pravni učinek od dneva, od katerega ima pravni učinek popravljena odločba. Popravek odločbe, ki je za stranko neugodna, pa učinkuje od dneva vročitve sklepa o popravku odločbe.

15. Predstavljena določba 223. člena ZUP jasno opredeljuje doseg popravnega sklepa: namenjen je izključno popravi očitnih pomot. Pri pomoti gre za zmotni zapis dejansko izjavljene volje organa, s popravo takšne pomote pa se ne ustvarja ničesar novega in se odločba tudi ne dopolnjuje; s popravo se doseže samo to, da odločba izraža stanje, kot je bilo ugotovljeno v postopku pred njeno izdajo, in da odločba izraža pravni učinek, ki ustreza temu stanju. S popravo zato ni mogoče popravljati zmotno izražene volje, do katere je prišlo npr. zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja ali zmotne uporabe materialnega predpisa na ugotovljeno dejansko stanje (prim. tudi Kerševan, Androjna: Upravno procesno pravo, GV Založba, Ljubljana, 2017, str. 342).

16. Toženka je z izpodbijano odločbo odločila, da se v odločbi in sklepu z dne 30. 11. 2018 v 1. točki izreka sklepa napačna dvakratna navedba parcele št. 151/5 (dotikališče) popravi tako, da se navede (tudi) pravilna parc. št. 151/1 (dotikališče). Iz obrazložitve odločbe in sklepa z dne 30. 11. 2018 po presoji sodišča jasno izhaja, da se je postopek evidentiranja urejene meje parcele nanašal (med drugim) tudi na meje parcele št. 152/13 s sosednjimi parcelami, med katerimi je tudi tožničina parcela št. 151/1 (obe k.o. ...), prav tako pa tudi, da je upravni organ zaradi sprožitve postopka sodne ureditve meje sklenil, da „se postopek ureditve meje – tromeja parcel 152/13, 151/1, 151/5 in posledično meja s parcelo 152/7 prekine“ (četrti odstavek na 4. strani obrazložitve odločbe in sklepa z dne 30. 11. 2018). Iz upravnega spisa ob tem izhaja tudi, da se je pred Okrajnim sodiščem v Radovljici, pod opr. št. N 55/2018, na predlog tožnice tudi dejansko vodil nepravdni postopek sodne ureditve mej navedenih parcel. 17. Ob upoštevanju navedenih dejstev, hkrati pa tudi ob upoštevanju, da tožnica v tožbi in na glavni obravnavi ni navedla nikakršnih dejstev ali okoliščin, ki bi kazale na to, da se sklep, ki je del odločbe in sklepa z dne 30. 11. 2018, ni nanašal na njeno parcelo št. 151/1, sodišče pritrjuje toženki v njenem stališču, da gre pri predstavljenem napačnem zapisu (dvakratni navedbi parcele št. 151/5 ter opustitvi navedbe parcele št. 151/1 v izreku navedenega sklepa) za očitno pomoto. Toženka je bila to pomoto v skladu z 223. členom ZUP upravičena odpraviti, z izpodbijano odločbo (s katero je to storila) pa ni bilo poseženo v voljo prvostopenjskega organa, kot je bila izražena s sklepom z dne 30. 11. 2018. V tem pogledu je izpodbijana odločba po presoji sodišča pravilna in zakonita.

18. Tožnica v tožbi (enako pa tudi na glavni obravnavi) izraža tudi nestrinjanje s potekom postopka evidentiranja urejene meje oziroma sodne ureditve meje. Sodišče ponavlja, da z izpodbijano odločbo ni prišlo do spremembe vsebine odločbe in sklepa z dne 30. 11. 2018 (tega tožnica niti ne zatrjuje), pač pa zgolj do odprave očitne pomote, s katero pa ni bilo poseženo v voljo prvostopenjskega organa, kot je bila jasno izražena v odločbi in sklepu z dne 30. 11. 2018. Sodišče posledično pritrjuje toženki v njenem stališču, da tožnica v upravnem sporu zoper izpodbijano odločbo ne more uspešno uveljavljati nepravilnosti oz. nezakonitosti samega postopka evidentiranja urejene meje oz. odločbe in sklepa z dne 30. 11. 2018, saj bi to lahko storila zgolj v okviru pravnih sredstev zoper odločbo in sklep z dne 30. 11. 2018. Prav tako pa tožnica v predmetnem upravnem sporu ne more uspešno uveljavljati nezakonitosti sodne odločbe, izdane v postopku sodne ureditve meje, saj bi to lahko storila zgolj v okviru pravnih sredstev zoper takšno sodno odločbo. Na navedeno je sodišče v okviru materialnega procesnega vodstva med glavno obravnavo opozorilo tudi tožnico.

19. Iz navedenih razlogov je sodišče kot nerelevanten zavrnilo tudi tožničin dokazni predlog po vpogledu v listine, predložene na glavni obravnavi, saj tožnica s temi listinami ne dokazuje dejstev, vezanih na odpravo očitne pomote, pač pa dejstva, vezana na sam postopek evidentiranja urejene meje oz. zanjo sporne meje (potek, rabo) ceste, kar pa predstavlja dejstva, ki za odločitev v predmetni zadevi niso relevantna.

20. V povzetku zapisanega sodišče ugotavlja, da tožnica ni uspel izkazati nezakonitosti ali nepravilnosti izpodbijane odločbe. Ker sodišče obenem ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.