Jedro

Tožnik v pritožbi pravilno navaja, da je bila BPP tožniku dodeljena zgolj za oprostitev stroškov iz petega odstavka 26. člena ZBPP oziroma zgolj za stroške sodnega izvedenca, ne pa tudi na stroške zastopanja po odvetniku.

Prav tako je neutemeljeno pritožbeno nestrinjanje z izvedenskim mnenjem, ki je priloženo tožbi in v zvezi s tem zatrjevanje, da je toženec slednjemu oporekal že v kazenskem postopku, ter da bo oškodovanca treba ponovno pregledati, sicer pa je ta okoliščina znana tudi pričam, ki jih bo toženec predlagal. Gre za izvedensko mnenje iz kazenskega postopka, ki je v predmetnem pravdnem postopku predstavljalo zgolj enega izmed dokazov, pri čemer je sodišče prve stopnje, kot bo obrazloženo, bilo glede temelja odškodninske odgovornosti vezano na kazensko obsodilno sodbo toženca.

V skladu z določbo 14. člena ZPP je v primerih, ko pravdno sodišče obravnava identično dejansko stanje, na podlagi katerega je predhodno že odločalo kazensko sodišče, pravdno sodišče vezano na pravnomočno kazensko sodbo. Ta vezanost zajema zakonske znake kaznivega dejanja, ki so zapisani v izreku in tudi del obrazložitve, ki se nanje nanaša.

Za obravnavani primer je namreč bistvena razlaga, da morebitno verbalno izražanje ne utemeljuje tako nesorazmernega ukrepa, kot je fizično poškodovanje tožnika, v kazenskem postopku celo kvalificirano kot huda telesna poškodba.

V skladu s teorijo "jajčne lupine", je povzročitelj škode odgovoren tudi za tisto škodo, katere nastanek ali obseg sta pogojena z osebnimi lastnostmi in stanji oškodovanca. Uporaba navedene teorije je tipična v primerih nemih degenerativnih sprememb, ki se manifestirajo šele s škodnim dogodkom.

Izrek

I.Pritožbi tožeče stranke se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijani III. točki izreka spremeni tako, da glasi:

"Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti pravdne stroške v deležu 71 %, o višini katerih bo odločeno s posebnim sklepom, razen stroška za sodnega izvedenca, katerega terjatev v deležu 71 % preide na Republiko Slovenijo."

II.Pritožba tožene stranke zoper izpodbijano točko I. izreka se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v tem delu potrdi.

III.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni povrniti pritožbene stroške v višini 149,33 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo po preteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila.

Obrazložitev

1.Z v uvodu navedeno sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da je tožena stranka dolžna v roku 15 dni po prejemu te sodbe tožeči stranki plačati 6.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 2. 2021 do plačila (tč. I. izreka), v presežku za znesek 2.500,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 2. 2021 je tožbeni zahtevek zavrnilo (tč. II. izreka) ter odločilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki, katere terjatev preide na Republiko Slovenijo, ker ji je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč z odločbo BPP 780/2023 z dne 19. 12. 2023 Okrožnega sodišča na Ptuju, povrniti nastale pravdne stroške v višini 71 %, višina katerih bo določena v posebnem sklepu (tč. III. izreka).

2.Zoper navedeno sodbo se pravočasno, po pooblaščencih, pritožujeta tožeča stranka (v nadaljevanju tožnik) in tožena stranka (v nadaljevanju toženec).

3.Tožnik se pritožuje zoper III. točko izreka, saj je takšna odločitev v delu, ki se nanaša na stroške odvetniškega zastopanja zmotna. Tožniku je bila res dodeljena brezplačna pravna pomoč (v nadaljevanju: BPP), vendar se navedena odločba nanaša zgolj na oprostitev plačila stroškov iz petega odstavka 26. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju: ZBPP), ki se nanaša na 1. stroške za izvedence, priče, tolmače, vročevalce in prevode, stroške zunanjega poslovanja sodišča ali drugega organa Republike Slovenije in drugih opravičenih stroškov, 2. pologov varščine za stroške oziroma stroškov izvedbe postopka (predujmi), 3. stroškov za javne listine in potrdila, ki so potrebna v postopku pred sodiščem in 4. drugih stroškov postopka. Ta določba pa se ne nanaša tudi na stroške zastopanja po odvetniku, za katere tožniku ni bila dodeljena BPP. Tožniku je bila dodeljena BPP zgolj zaradi oprostitve plačila stroškov iz petega odstavka 26. člena ZBPP, medtem ko je tožnik sam upravičen terjati ostale stroške od toženca. Zahteva tudi stroške pritožbenega postopka.

4.Toženec izpodbija točki I. in III. izreka navedene sodbe iz vseh pritožbenih razlogov, zlasti zaradi napačne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava. Sodišče je zavrnilo dokazne predloge toženca, s katerimi je predvsem želel dokazati sokrivdo tožnika, v kazenskem postopku pa je ves čas uveljavljal silobran, ki ga kazensko sodišče ni upoštevalo. Toženec je star 80 let in izredno slabega zdravstvenega stanja, zato je za delo prosil tožnika, kateremu se je pridružil še njegov sin. Ker je tožnik po slabi uri grdo ravnal s kosilnico, se je toženec zbal, da se bo onesposobila za delo. Tožnik in njegov sin sta zahtevala za delo denar, čeprav je bilo dogovorjeno plačilo v vinu, poleg tega je zahteval previsok znesek. Ker je toženec odklonil plačilo, mu je A. A. hotel odvzeti kosilnico. Oba sta bistveno boljšega zdravja kot toženec, njuno verbalno in fizično nasilje pa se je stopnjevalo v prerivanje ob odvzemu kosilnice, kar je toženec doživel kot napad nanj. Tožnik ga je izzival in spodbujal sina A. A. k odvzemu kosilnice in tako v pretežni meri prispeval k škodnemu dogodku. Toženec je branil sebe in svoje premoženje, to pa so okoliščine, ki ga razbremenijo odgovornosti. Vedel je, da sta v premoči zato je prijel predmet v dosegu roke, to je bila na traktorju manjša "sekirca", z drugo roko pa je držal kosilnico. Popustila nista niti, ko sta videla, da je vzel v roke predmet. Toženec ima poškodovano roko in je ne more dvigniti v višino glave. Bili so v garaži, zaprtem prostoru in bilo ga je zelo strah, da mu bosta kaj storila. Do poškodbe, če je sploh nastala, je prišlo med prerivanjem. Toženec ni zaznal nobene rane, iz katere bi krvavel, poškodba pa ni mogla biti tako huda, saj ga je videl hoditi okrog že dva do tri dni po tem dogodku. Toženec oporeka tudi dejstvu, da so vse poškodbe nastale z njegovim ravnanjem, saj je imel tožnik že pred leti hujšo poškodbo glave in dvomi v to, kar so ugotovili v izvidih, saj je treba ločiti med staro in novo poškodbo. Poleg tega ni slediti, da so policisti na kraju ugotovili dejansko stanje.

Toženec se nadalje ne strinja z izvedenskim mnenjem, ki je priloženo tožbi, saj je slednjemu oporekal že v kazenskem postopku. Graja tudi višino odmerjene odškodnine, podana pa je tudi bistvena kršitev določb pravdnega postopka, saj ni bil zaslišan. Toženec prosi sodišče druge stopnje, da ga pri obravnavanju njegove pritožbe povabi na obravnavo, poleg tega pa predlaga, da njegovi pritožbi ugodi, napadeno sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno obravnavanje in odločanje, podrejeno pa sodbo spremeni in odloči o sokrivdi tožnika. Zahteva povračilo stroškov pritožbenega postopka.