Jedro

Pritožnikovo nestrinjanje z izdano zamudno sodbo, ki ga utemeljuje v pritožbi zoper sklep o stroških, ni predmet presoje v tem pritožbenem postopku. Zamudna sodba je namreč postala pravnomočna pred vložitvijo obravnavane pritožbe, ker zoper njo toženi stranki nista vložili pritožbe.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom toženi stranki naložilo v plačilo 423,85 EUR pravdnih stroškov, primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku paricijskega roka naprej.

2. Tako je odločilo po ugotovitvi, da je bila izdana zamudna sodba, s katero je tožeča stranka uspela, ter da je tožeča stranka pravočasno in skladno s 163. členom ZPP(1) priglasila pravdne stroške. Odmerilo jih je po odvetniški tarifi – OT(2) in ZST-1.(3)

3. Pritožbo vlaga prva tožena stranka. Zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena ZPP ne konkretizira. Navaja, da zamudna sodba in sklep temelji na enostranskih postopkih, ki se nanašajo le na eno polovico premoženjskega deleža, ki je pripadal tožeči stranki. V ta delež sodišče pripoznava še t.i. delno povečanje premoženja. To sicer ni predmet te pritožbe, bo pa oboje bistveni element v drugem pravdnem postopku. Druga polovica premoženja gre toženi stranki. O njem bo tekel nov pravdni – zapuščinski postopek. Tožeča stranka je sodišču predložila samo svoje listine, s katerim je utemeljevala svoj zahtevek. Sodišče je prezrlo zakonite listine, ki jih poseduje tožena stranka, in ki bodo ovrgle zahtevke tožeče stranke. Toženi stranki sta plačevali vse stroške bivanja pokojne matere v Domu upokojencev, čeprav bi morala prispevati tudi tožeča stranka. Na ta način pridobiva premoženjsko korist na račun toženih strank in se tega tudi dobro zaveda. Vse to bo predmet nadaljnjih zahtevkov, vključno s poravnavo plačanih stroškov. Tožeča stranka naj razmisli o poravnavi svojih obveznosti namesto vlaganja novih zahtevkov. Pritožnik pritožbenega predloga višjemu sodišču ne podaja.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožnikovo nestrinjanje z izdano zamudno sodbo, ki ga utemeljuje v pritožbi zoper sklep o stroških, ni predmet presoje v tem pritožbenem postopku. Zamudna sodba je namreč postala pravnomočna pred vložitvijo obravnavane pritožbe (dne 10.2.2016 – klavzula pravnomočnosti na zamudni sodbi še red. št. 5 spisa), ker zoper njo toženi stranki nista vložili pritožbe. To nenazadnje priznava tudi pritožnik sam, ko v pritožbi pove, da v njej opisano sporno razmerje med pravdnimi strankami, ki ga obširno opisuje, ni predmet te pritožbe. Zato podrobnejši odgovor pritožbenega sodišča na te pritožbene navedbe ni potreben.

6. Pritožbeno sodišče je moralo izpodbijani sklep preizkusiti še po uradni dolžnosti. Samo mora namreč paziti na pravilno uporabo materialnega prava in na nekatere absolutne bistvene kršitve pravil postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP, ki so navedene v drugem odstavku 350. člena ZPP.

7. O stroških postopka, zaključenega z zamudno sodbo, je pravilno odločeno glede na uspeh strank v pravdi (prvi odstavek 154. člena ZPP), saj mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki povrniti njene pravdne stroške. Po pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje so bili s strani tožeče stranke priglašeni pravočasno (sedmi odstavek 163. člena ZPP). Sodišče jih je pravilno odmerilo po veljavni odvetniški tarifi, ki se uporablja v tem postopku. Odmera sodnih taks je opravljena ob pravilni uporabi določil ZST-1. 8. Ker je odločitev pravilna in ni obremenjena z absolutnimi bistvenimi kršitvami pravil postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je bilo treba pritožbo zavrniti in potrditi izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366.a člena ZPP).

Op. št. (1): Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami Op. št. (2): Ur. l. RS, št. 2/2015 Op. št. (3): Zakon o sodnih taksah, Ur. l. RS, št. 2/2015 s spremembami