Jedro

Osebe, ki je bila navzoča pri zbiranju obvestil po členu 148 ZKP, se ne sme zasliševati o vsebini izjave privilegirane priče, saj se tem na nedovoljen način obidejo določbe ZKP (člen 237), zato je bilo zaslišanje policista o vsebini izjave te priče, ki v postopku pred sodiščem prve stopnje sploh ni zaslišana, dokaz, ki je bil pridobljen na podlagi nedovoljenega dokaza. To pa je kršitev 8. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, ki ima za posledico razveljavitev sodbe.

Izrek

Ob reševanju pritožb zagovornikov obtoženih BS in MB se sodba sodišča prve stopnje po uradni dolžnosti razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje obtožena BS in MB spoznalo za kriva kaznivega dejanja velike tatvine po členu 212/I tč.1 v zvezi s členom 25 KZ, ter obtoženemu BS izreklo kazen eno leto in šest mesecev zapora, obtoženemu MB pa kazen osem mesecev zapora. V izrečeni kazni jima je vštelo čas odvzema prostosti. Na podlagi člena 69 KZ je obtoženemu MB odvzelo GSM aparat Motorola tip MGI-4C11, št. S7025ABB. Obema obtožencema je naložilo v nerazdelno plačilo stroške kazenskega postopka ter vsakemu odmerilo na 40.000,00 SIT povprečnine.

Zoper sodbo so vložili pritožbi zagovorniki obtoženega BS in zagovornica obtoženega MB zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi odločb o kazenskih sankcijah. Zagovorniki obtoženega BS predlagajo ugoditev pritožbi tako, da se sodba sodišča prve stopnje razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, podrejeno pa spremembo sodbe tako, da se obtožencu izrečena zaporna kazen zniža. Zagovornica obtoženega MB pa predlaga, da se temu obtožencu izreče pogojna obsodba.

Višji državni tožilec je v svojem mnenju, podanem v skladu z določbo drugega odstavka 377. člena ZKP, predlagal zavrnitev obeh pritožb kot neutemeljenih ter potrditev sodbe sodišča prve stopnje.

Po določbi člena 355/I ZKP sodišče opre sodbo samo na dejstva in dokaze, ki so bili pretreseni na glavni obravnavi. Sodba pa se ne sme opirati na dokaz, na katerega se po določbah ZKP ne more opirati ali na dokaz , ki je pridobljen na podlagi tega nedovoljenega dokaza (drugi odstavek 18. člena ZKP). Sodišče druge stopnje je pri preizkusu sodbe po uradni dolžnosti ugotovilo kršitev določbe 8. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.

Iz razlogov sodbe namreč izhaja, da je sodišče prve stopnje zavrnilo s strani obtoženega BS zatrjevani alibi za čas storitve kaznivega dejanja tudi s tem, da se je oprlo na izpovedbo policista T, ki je neposredno po prijetju tega obtoženca preverjal njegov alibi pri obtoženčevi teti AM in ki obtoženčevega alibija ni potrdila. Uradni zaznamek o telefonskem razgovoru policista s teto obtoženca bi moral namreč biti po določbah člena 83/I ZKP v zvezi s členom 237 ZKP iz spisa izločen. Glede na zatrjevano sorodstveno razmerje naj bi šlo namreč za pričo, ki je po določbah člena 236/I točka 2 lahko oproščena pričanja. Ta priča v postopku, kljub temu, da je obramba obtoženca to predlagala, tudi ni bila vabljena in zaslišana, torej tudi ne opozorjena na pravno dobroto po določbah drugega odstavka 236. člena ZKP. Sodišče prve stopnje pa je o vsebini njene izjave v predhodnem postopku zasliševalo policista. Osebe, ki je bila navzoča pri zbiranju obvestil po členu 148 ZKP pa se ne sme zasliševati o vsebini izjave takšne privilegirane priče, saj se tem na nedovoljen način obidejo določbe ZKP ( člen 237), ki izrecno določajo, da se sodba ne more opirati na izpovedbo privilegirane priče, ki v postopku ni bila opozorjena na pravno dobroto, pa se tej ni izrecno odpovedala. Zato je bilo zaslišanje policista o vsebini izjave te priče dokaz, ki je bil pridobljen na podlagi nedovoljenega dokaza.

Kršitev 8. točke prvega odstavka 371. člena ZKP pa ima za posledico razveljavitev sodbe v celoti, torej tudi za obtoženega MB glede na to, da se obtožencema očita, da sta kaznivo dejanje storila v sostorilstvu, in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

V novem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje navedeno kršitev odpraviti. Primerno bi bilo tudi, da bi pričo AM sodišče povabilo na glavno obravnavo, ugotovilo njeno sorodstveno razmerje in jo ustrezno poučilo o pravicah. V kolikor bi se priča odpovedala pričevanju, pa bo potrebno iz spisa tudi izločiti uradni zaznamek o njeni izjavi na l.št. 59, kot tudi zapisnik o zaslišanju policista T. Po potrebi naj izvede tudi dokaze, ki jih je predlagala obramba BS ter po ponovitvi že izvedenih dokazov o zadevi ponovno odloči.