Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Sodišče lahko predhodno vprašanje reši samo ali pa sklene, da ga samo ne bo reševalo (1. odstavek 13. člena ZPP). Samo v drugem primeru mora postopek tudi prekiniti. Predvsem ne sme samo reševati tistih predhodnih vprašanj, katerih reševanje je s posebnimi predpisi pridržano posebnim organom ali posebnim postopkom, v ostalih primerih pa se mora ravnati po načelu ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka ter imeti pred očmi tudi ustavno in konvencijsko pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (23. člen URS in 6. člen EKČP).
Pritožbi se zavrneta in se potrdita izpodbijana sklepa sodišča prve stopnje.
Stranki nosita vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.
(1.) Okrajno sodišče v Ljubljani je s sklepom z dne 12.1.2009 odločilo, da se predlog tožene stranke za prekinitev postopka zavrne, s sklepom z dne 23.4.2009 pa, da se zavrne predlog tožene stranke za oprostitev plačila sodnih taks.
(2.) Zoper oba sklepa se je pravočasno pritožila tožena stranka po svoji pooblaščenki.
(3.) Pritožbo zoper sklep z dne 12.1.2009 vlaga zaradi bistvene kršitve določb Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu tožene stranke za prekinitev postopka ugodi. Navaja, da je lastništvo novega poslovno-stanovanjskega objekta predhodno vprašanje, ki ga mora sodišče rešiti v konkretnem primeru in glede katerega že teče postopek. Ne gre zgolj za predhodno vprašanje, ampak za vprašanje obsežnega dokaznega postopka. Za toženca pomeni odločitev sodišča tudi nesorazmerno velike stroške, saj bi bilo potrebno vprašanje lastninske pravice ugotavljati v obeh postopkih na enak način, torej z izvedenci in zaslišanji prič. Pri tem tožnicama ne bi nastala nobena škoda.
(4.) Tožeči stranki sta na to pritožbo odgovorili in predlagata njeno zavrnitev. Navajata, da vprašanje lastninske pravice na nepremičnini za odločitev v tej pravdi sploh ni predhodno vprašanje. Ne glede na to pa o prekinitvi odloča sodišče. Pri takšni odločitvi je potrebno upoštevati tudi to, da se ne sme nuditi varstvo ravnanju tožene stranke, ki z zavlačevanjem z izpraznitvijo nepremičnine podaljšuje čas, v katerem bo nepremičnino tožeča stranka lahko uporabljala.
(5.) V pritožbi zoper sklep z dne 23.4.2009 tožena stranka uveljavlja kršitve Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST) in navaja, da je sodišču na podlagi poziva za dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks sporočila, da je nezaposlena in ni prijavljena na Zavodu RS za zaposlovanje in zato tudi ne more posredovati dokazov v višini dohodka, ker ga nima. S tem in z listinami, ki jih je predložila, je izkazala, da bi bila s plačilom sodnih taks občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja. Dohodki tožene stranke oziroma družinskih članov so razvidni tudi iz potrdila Davčne uprave Republike Slovenije, kjer je pri dohodkih za vse člane gospodinjstva navedeno, da jih nimajo.
(6) Obe pritožbi sta neutemeljeni.
(7.) Po 1. točki 1. odstavka 206. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) mora sodišče prekiniti postopek, če sklene, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja. Ni pa nujno, da do tega razloga, to je do odločitve sodišča, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja, pride vselej, ko se takšno predhodno vprašanje pojavi. Tu sta namreč mogoči dve situaciji. Sodišče lahko predhodno vprašanje reši samo ali pa sklene, da ga samo ne bo reševalo (1. odstavek 13. člena ZPP). Samo v drugem primeru mora postopek tudi prekiniti. Pri odločanju o tem, ali naj predhodno vprašanje rešuje samo, sodišče nima diskrecijske pravice. Predvsem ne sme samo reševati tistih predhodnih vprašanj, katerih reševanje je s posebnimi predpisi pridržano posebnim organom ali posebnim postopkom, v ostalih primerih pa se mora ravnati po načelu ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka ter imeti pred očmi tudi ustavno in konvencijsko pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (23. člen Ustave Republike Slovenije in 6. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah). Reševanje predhodnega vprašanja bo sodišče prepustilo matičnemu postopku zlasti takrat, ko bo pričakovati, da bo zadeva tam kmalu rešena. V konkretnem primeru je postopek pred zaključkom, na matičnem področju, po tožbi, ki jo je toženec vložil (v letu 2008) pa se je postopek šele začel in ni pričakovati, da bi bil kmalu zaključen. Zelo malo pa je tudi možnosti, da bi prišlo do situacije iz 9. točke 324. člena ZPP, saj je sporno predhodno vprašanje tipično civilno vprašanje, ki sodišču, ki odloča v tej zadevi, ne bi smelo delati težav. Upoštevajoč vse te okoliščine in zgoraj opisana načela ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka, je zato odločitev sodišča prve stopnje, ki je odločilo, da bo predhodno vprašanje reševalo samo in je predlog za prekinitev postopka zato zavrnilo, pravilna.
(8.) Ob tem, glede na navedbe tožeče stranke v odgovoru na pritožbo, pa pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da je vprašanje lastninske oziroma solastninske pravice tožene stranke v konkretni zadevi, kjer tožeča stranka zahteva izpraznitev nepremičnine, ki je bila predmet najemne pogodbe, brez dvoma predhodno vprašanje. Tožeči stranki namreč nimata zahtevka na izpraznitev, pod predpostavko da bi toženi stranki njeno lastninsko pravico uspelo dokazati, samo zaradi odstopa od najemne pogodbe. Za ugoditev izpraznitvenemu zahtevku je zato vsekakor pomembno, ali je tožena stranka res lastnica spornih nepremičnin kot to zatrjuje.
(9.) Glede na navedeno in upoštevajoč, da pritožbeno sodišče tudi ni ugotovilo kršitev, na katere v skladu z 2. odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zoper sklep z dne 12.1.2009 zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).
(10.) Po 3. odstavku 13. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST), ki se v tej zadevi uporablja glede na 39. člen novega Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) sodišče odloča o oprostitvi plačila taks na predlog stranke. Predlogu pa mora stranka priložiti svojo zadnjo odločbo o dohodnini in zadnje odločbe o dohodnini družinskih članov iz 1. odstavka tega člena, potrdilo o svojih dohodkih in dohodkih družinskih članov v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo vloge za oprostitev ter potrdilo o premoženjskem stanju. Ker tožena stranka svojemu predlogu zgoraj citiranih dokazil ni predložila, jo je sodišče s sklepom z dne 16.3.2009 pravilno pozvalo na dopolnitev. Ker je pritožnica sodišču predložila le potrdilo o višini dohodka iz kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti in potrdilo iz gospodinjske evidence, ne pa tudi vseh ostalih dokazil, predvsem tudi dokazilo o dohodkih družinskih članov ter odločb o odmeri dohodnine zase in za družinske člane oziroma potrdilo pristojnega davčnega organa, da niso zavezanci za oddajo dohodnine, je sodišče odločilo prav, ko je predlog za oprostitev plačila sodnih taks zavrnilo, saj na podlagi predloženih listin ni moglo ugotoviti, ali bi bila s plačilom taks občutno zmanjšana sredstva s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani. Potrdilo o višini dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti in priznanih oprostitvah in olajšavah zavezancev v okviru gospodinjstva z dne 6.4.2009, na katerega se sklicuje pritožba, dohodkov ne izkazuje oziroma izkazuje zgolj neprejemanje dohodkov iz kmetijske in gozdarske dejavnosti, kar pa seveda ne zadostuje. Tudi trditev pritožnika, da je nezaposlen, ni z ničemer izkazana in je ostala zgolj na ravni trditve, glede svoje izvenzakonske partnerice pa sodišču ni ponudil niti tega.
(11.) Glede na obrazloženo in upoštevajoč, da sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere v skladu z 2. odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP pazi po uradni dolžnosti, je tudi pritožbo zoper sklep z dne 23. 4.2009 zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).
(12.) Odločitev o stroških pritožbenega postopka v zvezi s pritožbo zoper sklep z dne 1.1.2009 je vsebovana v zavrnitvi pritožbe in temelji na 165. členu ZPP. Ker pritožnica s pritožbo ni uspela, do povračila stroškov ni upravičena. Ker odgovor na pritožbo ni prispeval k rešitvi zadeve, je pritožbeno sodišče odločilo, da stroške odgovora na pritožbo, ki je bil podan v zvezi s sklepom z dne 12.1.2009, tožnici nosita sami.