Jedro

Upravni organ mora zaradi nesuspenzivnosti pravnega sredstva in začetka učinkovanja sklepa o premestitvi odločiti o imenovanju v naziv, v katerem bo javni uslužbenec opravljal delo na drugem delovnem mestu še pred dokončnostjo in pravnomočnostjo premestitve. Vprašanje zakonitosti premestitve torej za presojo zakonitosti odločbe o imenovanju v naziv ni pomembno. Odločba o imenovanju v naziv, ki sledi premestitvi javnega uslužbenca, je nezakonita le, če javni uslužbenec ni bil premeščen v smislu XX. poglavja ZJU. Tožnica tega ne zatrjuje. Nasprotno, izrecno trdi, da je bila s sklepom o premestitvi premeščena, tožbo pa vlaga, ker meni, da je razlog za njeno premestitev, ki je naveden v tem sklepu, le navidezen in da je bila v resnici premeščena zaradi maščevanja nadrejenega. Te navedbe pa so relevantne le za postopek presoje sklepa o premestitvi (ki teče pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani), za presojo zakonitosti izpodbijane odločbe pa ne.

Izrek

I.Tožba se zavrne.

II.Tožeča stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Potek upravnega postopka

1.Policija (v nadaljevanju organ prve stopnje) je z izpodbijano odločbo odločila, da tožnica dne 1. 4. 2022 oziroma z dnem premestitve na zahtevnejše delovno mesto napreduje v uradniški naziv X. stopnje: višji policist I, da pritožba ne zadrži izvršitve odločbe in da ta odločba nadomesti odločbo številka 1002-912/2021/3 z dne 20. 1. 2022.

2.V obrazložitvi izpodbijane odločbe je navedla, da bo tožnica premeščena na zahtevnejše delovno mesto, za katerega se zahteva višji naziv od tistega, ki ga ima. Tožnica izpolnjuje pogoje za napredovanje v višji naziv, zato ji z dnem premestitve na zahtevnejše delovno mesto pripadajo pravice iz višjega naziva. Tožena stranka je odločitev sprejela na podlagi tretjega odstavka 147. člena Zakona o javnih uslužbencih (v nadaljevanju ZJU), 7. člena in tretjega odstavka 12. člena Uredbe o napredovanju uradnikov v nazive, Priloge I Uredbe o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih ter Akta o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v Ministrstvu za notranje zadeve.

3.Tožnica se je zoper izpodbijano odločbo pritožila. V pritožbi je navedla, da ni nikoli opravljala del in nalog na splošni postaji policije, kamor bo premeščena, temveč je zadnjih trinajst let opravljala specialna opravila. Meni, da bo premeščena zato, ker je v kazenskem postopku zaradi suma spolnega nasilja kot priča izpovedala, kar ji je povedala oškodovana kolegica. Osumljenec v tem postopku je bil sodelavec iz notranje organizacijske enote. Njeno pričanje ni bilo všeč nadrejenim, zato so se ji maščevali in jo kaznovali s premestitvijo. Po daljši bolniški odsotnosti se je leta 2021 vrnila na delo in takrat ji je vodja povedal, da bo morala zapustiti A. V tem sektorju sicer primanjkuje kadra, zato je tožnica predlagala, da bi znotraj iste enote opravljala drugo delo, vendar njen predlog ni bil sprejet, ob tem pa se je v delo v sektorju začela uvajati policistka iz Policijske postaje B., kamor so premestili tožnico.

4.Vlada Republike Slovenije, Komisija za pritožbe iz delovnega razmerja (v nadaljevanju organ druge stopnje) je njeno pritožbo zavrnila. Hkrati je zavrnila tudi tožničino pritožbo zoper sklep organa prve stopnje številka 1002-912/2021/11 z dne 17. 3. 2022 (v nadaljevanju sklep o premestitvi).

5.Organ druge stopnje je pritožbo zoper izpodbijano odločbo zavrnil na podlagi ugotovitve, da so tožničine navedbe o navideznem razlogu za njeno premestitev, neutemeljene. Tožničine naloge v A. so bile povezane z izvajanjem prepisov izsledkov prikritega preiskovalnega ukrepa po 150. členu Zakona o kazenskem postopku, pripad novih zadev s tega področja pa je občutno padel, zato tožnici ni bilo več mogoče zagotoviti dela v obsegu 40 ur. Ob tem na istem oddelku primanjkuje zaposlenih na drugem delovnem področju, vendar tožnica za to delo nima ustreznih strokovnih referenc, saj ne pozna osnov elektrotehnike in strojništva. Delodajalec je na podlagi teh okoliščin ocenil, da bi tožnica lahko v višjem nazivu uspešno opravljala naloge policistke na policijski postaji, zato je bila na podlagi prvega odstavka 150. člena ZJU v zvezi z drugim odstavkom 147. člena ZJU premeščena. Dela in naloge se na delovnem mestu, na katerega je bila premeščena tožnica, opravljajo le v uradniškem nazivu višji policist I, zato je bila pravilno imenovana v ta naziv.

Tožba

6.Tožnica je na Delovno in socialno sodišče v Ljubljani vložila tožbo zoper izpodbijano odločbo in sklep o premestitvi, v kateri predlaga, da sodišče (1) ugotovi, da so izpodbijana odločba, sklep o premestitvi in drugostopenjski akt nezakoniti, in jih razveljavi, (2) naloži toženi stranki, da pozove tožnico nazaj na delovno mesto višji kriminalist specialist v A., ter ji prizna vse pravice, ki izhajajo iz tega delovnega mesta ter (3) toženi stranki naloži povrnitev tožničinih stroškov postopka.

7.Delovno in socialno sodišče v Ljubljani je s sklepom I Pd 630/2022/4 z dne 21. 9. 2022 sklenilo, da ni stvarno pristojno za odločanje o delu tožbenega zahtevka, ki se nanaša na ugotovitev nezakonitost in razveljavitev izpodbijane odločbe, ter je zadevo v tem delu odstopilo naslovnemu sodišču.

8.Tožnica v tožbi navaja, da na delovno mesto na Policijski postaji Šiška ni bila premeščena zaradi razlogov, navedenih v sklepu o premestitvi. Pojasnjuje, da je bila v Sektorju za posebno tehniko zaposlena od leta 2009 dalje. Doslej ni nikoli opravljala dela na splošni postaji policije, zato vsebinsko ne izpolnjuje pogojev za zasedbo delovnega mesta, na katerega je bila premeščena. Če je Policijska postaja B. dejansko kadrovsko podhranjena, bo zaradi uvajanja tožnice v delo kvečjemu še bolj obremenjena. Pravi razlog za premestitev je po prepričanju tožnice dejstvo, da je pričala v postopku, v katerem se je obravnaval sum spolnega nasilja. V tistem postopku je izpovedala, kar ji je povedala oškodovana kolegica policistka oziroma kar je sama zaznala. Obdolženec je bil sodelavec iz iste enote. Tožnica se je po daljši bolniški odsotnosti leta 2021 vrnila na delo, na delo pa se je vrnil tudi sodelavec, zoper katerega je pričala na sodišču. Vodja sektorja ji je povedal, da bo morala oddelek zapustiti. Tožnica je predlagala, da bi znotraj sektorja opravljala kakšno drugo delo, vendar ji je vodja ponovno rekel, da bo morala sektor zapustiti in da je ne vidi več v nobenem oddelku. Pred tem je tožnica vodji povedala, da je pripravljena delati tudi v popoldanskem času in med vikendi ter da je vedno pripravljena pomagati, če jo bodo potrebovali. Ob tem je prišla v sektor pomagat policistka iz Policijske postaje B., čeprav naj bi imeli na tej postaji kadrovski primanjkljaj. Tožnica je bila premeščena samo zaradi maščevanja in kaznovanja, ker je pričala zoper sodelavca.

Odgovor na tožbo

9.Tožena stranka sodišču predlaga, da tožbo zavrne. Navaja, da so tožbene navedbe nekonkretizirane. Tožničina premestitev je bila nujna zaradi zagotavljanja nemotenih delovnih procesov na Policijski postaji B., pri čemer ima tožnica tudi potrebna znanja in izkušnje za zasedbo delovnega mesta. Tožena stranka tožnici na njenem prejšnjem delovnem mestu ni več mogla zagotavljati dela, saj je pripad zadev upadel, tožnica pa ima omejena specifična znanja, saj ne govori tujih jezikov. V času tožničine bolniške odsotnosti zaradi upada zadev sploh ni bilo treba zagotoviti njene zamenjave. Kriminalistka, ki so jo premestili v tožničin sektor iz Policijske postaje B., razpolaga s specifičnimi tehničnimi znanji. Glede na to, da je tožnica policistka, razpolaga z vsem strokovnim znanjem, ki ga potrebuje za opravljanje del in nalog na delovnem mestu višji policist.

Pripravljalna vloga tožnice

10.Tožnica navaja, da je bil sodelavec, zoper katerega je pričala v kazenskem postopku, prijatelj takratnega ... C. D. D., ki je vztrajal pri njegovi ponovni zaposlitvi. Novi vršilec dolžnosti ... policije je kasneje zaradi nepravilnosti pri tej ponovni zaposlitvi podal izredno odpoved takratnemu ... policije ter E. Tožnica navaja še, da ne drži, da ne zna tujih jezikov. Ob tem iz sistematizacije ne izhaja, da je znanje tujih jezikov pogoj za zasedbo tega delovnega mesta. Če ne bi bilo več potrebe po delovnem mestu tožnice, bi ga tožena stranka v sistematizaciji ukinila, kar pa se ni zgodilo.

Drugi odgovor na tožbo

11.Tožena stranka je po odstopu tožbe naslovnemu sodišču v tem upravnem sporu vložila še en odgovor na tožbo, v katerem navaja, da tožnica tožbe na Upravno sodišče ni vložila v roku 30 dni od prejema izpodbijane odločbe, temveč jo je kljub temu, da ima pooblaščenca odvetnika, in kljub pravilnemu pravnemu pouku, vložila na Delovno in socialno sodišče.

12.Navaja še, da tožnica ne prereka ugotovitve, da izpolnjuje pogoje za imenovanje v naziv. Glede na to, da je bila tožnica dne 1. 4. 2022 dejansko premeščena na delovno mesto višji policist - starejši policist, tožena stranka ni mogla ravnati drugače, kot da jo je posledično imenovala tudi v ustrezen (višji) uradniški naziv. Tožnica po vsebini dejansko izpodbija sklep o premestitvi. Ob tem vprašanje zakonitosti premestitve ni predhodno vprašanje v tem upravnem sporu, saj uporaba 84. člena ZJU zahteva le formalno ugotovitev upravnega organa, da gre za premestitev iz razlogov in na način, predviden v ZJU.

Sodna presoja

13.Tožba ni utemeljena.

14.Sodišče uvodoma ugotavlja, da je tožba pravočasna.

15.V skladu s prvim odstavkom 28. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) je treba tožbo v upravnem sporu vložiti v 30 dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil končan postopek. V skladu z devetim odstavkom 112. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se v skladu s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 uporablja v upravnem sporu, če ZUS-1 ne določa drugače, se v primeru, če je bila tožba, ki je vezana na rok, izročena ali poslana nepristojnemu sodišču pred iztekom roka, v katerem se mora po posebnih predpisih vložiti tožba, ali roka za zastaranja terjatve ali kakšne druge pravice, pa prispe k pristojnemu sodišču po izteku roka, šteje, da je bila vložena pravočasno. Iz vročilnice, ki se nahaja v priloženem upravnem spisu, izhaja, da je bila odločba organa druge stopnje tožnici vročena dne 17. 6. 2022. Iz žiga Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani izhaja, da je tožnica tožbo vložila 11. 7. 2022. Tožba je bila torej vložena znotraj 30-dnevnega roka, ki ga določa ZUS-1, dejstvo, da je bila vložena na nepristojno sodišče, pa na pravočasnost na podlagi zgoraj citiranega devetega odstavka 112. člena ZPP ne vpliva.

16.ZJU v 84. členu, na katerem temelji v tem upravnem sporu izpodbijana odločba, določa, da uradnik izvršuje javne naloge v nazivu (prvi odstavek). Naziv se pridobi z imenovanjem po izbiri uradnika na javnem natečaju ali s premestitvijo na zahtevnejše delovno mesto v skladu s tem zakonom ali z napredovanjem v višji naziv (drugi odstavek). Uradnik se imenuje v naziv z odločbo, v kateri se določi naziv in datum pridobitve naziva (tretji odstavek).

17.Vrhovno sodišče je v sklepu I Up 111/2016 z dne 21. 9. 2016 pojasnilo, da iz citirane določbe izhaja, da je ena od okoliščin, ki narekuje imenovanje v naziv, tudi premestitev, kot jo predvideva ZJU. Dikcija "premestitev na zahtevnejše delovno mesto v skladu s tem zakonom" zahteva le formalno ugotovitev upravnega organa, da gre v posamičnem primeru za premestitev iz razlogov in na način, predviden v tem zakonu, ter da je zato treba izdati tudi odločbo o imenovanju v naziv. V ta namen morajo biti ugotovljena dejstva, ki omogočajo sklep, da gre za premestitev v skladu z ZJU, ni pa zahtevana vsebinska presoja izpolnjevanja zakonskih pogojev za premestitev. Če namreč javni uslužbenec s premestitvijo ne soglaša, se o njej v skladu s prvim odstavkom 150. člena tega zakona odloči s sklepom, zoper katerega je dovoljena pritožba, ki ne zadrži njegove izvršitve. Premestitev začne učinkovati z dnem, ki je določen v sklepu o premestitvi, vendar ne prej kot sedmi dan po vročitvi tega sklepa (prvi odstavek 152.a člena ZJU). Navedeno pomeni, da mora upravni organ zaradi nesuspenzivnosti pravnega sredstva in začetka učinkovanja sklepa o premestitvi odločiti o imenovanju v naziv, v katerem bo javni uslužbenec opravljal delo na drugem delovnem mestu še pred dokončnostjo in pravnomočnostjo premestitve. Vprašanje zakonitosti premestitve torej za presojo zakonitosti odločbe o imenovanju v naziv ni pomembno.

18.Odločba o imenovanju v naziv, ki sledi premestitvi javnega uslužbenca, je glede na zgoraj navedeno nezakonita le, če javni uslužbenec ni bil premeščen v smislu XX. poglavja ZJU. Tožnica tega ne zatrjuje. Nasprotno, izrecno trdi, da je bila s sklepom o premestitvi premeščena, tožbo pa vlaga, ker meni, da je razlog za njeno premestitev, ki je naveden v tem sklepu, le navidezen in da je bila v resnici premeščena zaradi maščevanja nadrejenega. Te navedbe pa so po povedanem relevantne le za postopek presoje sklepa o premestitvi (ki teče pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani), za presojo zakonitosti izpodbijane odločbe pa ne.

19.Tožnica v tem upravnem sporu ni navedla dejstev, ki bi lahko vodila v presojo, da je izpodbijana odločba nepravilna ali nezakonita. Sodišče je tožbo tako na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo.

20.Sodišče je odločilo brez glavne obravnave na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1, ker dejansko stanje, na katerem temelji izpodbijani sklep (t.j. da je bila tožnica premeščena na drugo delovno mesto), med strankama ni sporno.

K II. točki izreka:

21.Izrek o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne ali zavrže ali se postopek ustavi, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

22.Sodišče je tožbo zavrnilo, zato tožnica trpi svoje stroške postopka. Tožena stranka stroškov tega postopka ni priglasila.

-------------------------------

1Sodišče mora v skladu z drugim odstavkom 36. člena Zakona o upravnem sporu ves čas postopka po uradni dolžnosti paziti na obstoj okoliščin iz prvega odstavka tega člena, med katerimi je tudi pravočasna vložitev tožbe (2. točka prvega odstavka 36. člena tega zakona).