Jedro

Če je nasprotje dogovora glede zamudnih obresti s prisilnimi določili očitno in ga lahko izvršilno sodišče druge stopnje ugotovi že iz podatkov, ki izhajajo iz notarskega zapisa, v tem obsegu ni podan izvršilni naslov in izvršbe ni dopustno dovoliti (prvi odstavek 17. člena ZIZ).

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep o izvršbi v II. točki izreka razveljavi in zadeva vrne v tem obsegu sodišču prve stopnje v nov postopek.

V ostalem se pritožba zavrne in potrdi sklep o izvršbi v III. in IV. točki izreka.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je dovolilo izvršbo glede glavnice 39.693,27 EUR in stroškov izvršilnega postopka (I. točka izreka), v presežku do višine 40.406,07 EUR in glede obresti pa predlog za izvršbo zavrnilo (II. točka izreka). Zavrnilo je predlog tudi glede izvršbe na denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet prvega dolžnika (III. točka izreka) in na premičnine, plačo in denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet tretjega dolžnika (IV. točka izreka).

2. Upnik pravočasno izpodbija zavrnilni del sklepa sodišča prve stopnje, ne da bi posebej opredelil pritožbeni razlog. Meni, da je v izvršilnem naslovu, notarskem zapisu kreditne pogodbe SV 529/09, zajet dogovor o višini zamudnih obresti, ki velja tudi za primer, ko kreditodajalec določi zapadlost in plačljivost celotnega kredita ob kreditojemalčevi zamudi. Sodišče prve stopnje bi zato moralo dovoliti izvršbo za pogodbeno dogovorjene obresti tudi po odstopu od pogodbe. Glede tretjega dolžnika kot zastavitelja meni, da je prevzel odgovornost za plačilo celotnega dolga. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa v zavrnilnem delu in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba je delno utemeljena.

K I. točki izreka:

4. V obravnavani zadevi ni prišlo do razveze pogodbe, kakor je zaključilo sodišče prve stopnje, ampak le za uveljavitev opcije določitve predčasne zapadlosti preostalega dela kredita zaradi zamude s plačilom že zapadlih obrokov, kar izhaja iz priloženega dopisa upnika z dne 6. 12. 2011 (priloga A4 in A5) in vsebine zadnjega odstavka na 3. strani predloženega notarskega zapisa SV 529/9 (priloga A3). Pri tem iz notarskega zapisa izhaja dogovor o zamudnih obresti po pogodbeno dogovorjeni obrestni meri tudi po uveljavitvi te pravice (tretji odstavek odstavek na 4. strani, pred naslovom Ostale določbe), kakor tudi opozarja upnik v pritožbi. Zato je sklicevanje sodišča prve stopnje na prvi odstavek 111. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) glede učinkov razveze pogodbe zmotno, posledično pa je tudi napačna odločitev o zavrnitvi predloga glede obresti.

5. Ko sodišče odloča o dovolitvi izvršbe na podlagi izvršilnega naslova, notarskega zapisa (prvi odstavek 17. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ), mora biti pozorno, da je lahko notarski zapis neposredno izvršljiv le pod pogojem soglasja dolžnika z neposredno izvršljivostjo (prvi odstavek 20.a člena ZIZ) in pod pogojem, da je glede obveznosti, ki jo vsebuje, dovoljena poravnava (4. člen Zakona o notariatu – v nadaljevanju ZN). Poravnava pa ni dovoljena, če nasprotuje prisilnim predpisom ali moralnim pravilom (tretji odstavek 3. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP).

6. V tej zvezi je bistvena specialna ureditev za potrošniške kreditne pogodbe v Zakonu o potrošniških kreditih (v nadaljevanju ZPotK), ki je veljal v času sklenitve kreditne pogodbe iz notarskega zapisa z dne 18. 6. 2009. Upoštevati je treba določilo petega odstavka 13. člena ZPotK, da je dolžnik dolžan v primeru razdora pogodbe ali zahteve za predčasno plačilo obrokov pred zapadlostjo le zakonske zamudne obresti po predpisani obrestni meri zamudnih obresti. Obrestna mera zakonskih zamudnih obresti je opredeljena v Zakonu o predpisani obrestni meri zamudnih obresti (ZPOMZO-1) v 2. členu kot vodilna obrestna mera, ki je povečana za 8% pribitek, in je objavljena v Uradnem listu RS glede na vsakokratno spremembo. Dogovor o višjih zamudnih obrestih od zakonskih ni dopusten (prvi odstavek 21. člena ZPotK). Če je nasprotje dogovora glede zamudnih obresti s prisilnimi določili očitno in ga lahko izvršilno sodišče druge stopnje ugotovi že iz podatkov, ki izhajajo iz notarskega zapisa, v tem obsegu ni podan izvršilni naslov in izvršbe ni dopustno dovoliti (prvi odstavek 17. člena ZIZ).

7. Ker gre za razmerje s tujim elementom glede na upnikov sedež v Republiki Avstriji, je pri določitvi merodajnega prava pravilno uporabiti določila Konvencije o uporabi prava v pogodbenih obligacijskih razmerjih z dne 19. junija 1980 (Rimska konvencija), saj je bilo kreditno razmerje sklenjeno pred 17. 12. 2009, torej pred uveljavitvijo Uredbe (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja, z dne 17. junija 2008 (Uredba Rim I).

8. Iz predloženega notarskega zapisa izhaja izbira slovenskega prava v obsegu zakonske materije, ki jo ureja ZPotK, saj se na njegovo veljavnost glede sklenjenega pravnega posla pogodbene stranke izrecno sklicujejo v zadnjem odstavku na 1. strani (prvi odstavek 3. člena Rimske konvencije). Ne glede na nedvoumno izbiro prava, bi do uporabe prisilnih določil ZPotK glede višine obresti prišlo tudi ob uporabi drugega odstavka 7. člena Rimske konvencije, ki dopušča, da se zmeraj lahko uporabijo posebni kogentni predpisi države sodišča. Da gre pri omejitvi višine obresti pri potrošniških kreditih za norme neposredne uporabe, potrjuje javni interes preprečevanja neupravičenega bogatenja gospodarsko močnih ponudnikov financiranja na račun šibkejših, ki ne delujejo v vlogi gospodarskega subjekta na trgu. Ta interes je v sedanji globalni krizni situaciji zagotovo še posebej poudarjen. V ozadju javnega interesa varstva potrošnika pri kreditnem financiranju je varstvo dobrin ustavnega pomena. V tej zvezi je poudarjeno načelo socialne države in varstvo človekove pravice do socialne varnosti (2. člen in 50. člen Ustave), ko kreditne obveznosti močno vplivajo na posameznikov socialni položaj in posledično tudi na možnosti za njegov osebnostni razvoj tudi z vidika človekove pravice do osebnega dostojanstva (34. člen Ustave).

9. Upnikov predlog glede obrestnega dela je pravilno presojati z vidika čiste procesne teorije, s čimer so obresti opredeljene z obrestno mero od določene glavnice in obdobjem njihovega teka. Tudi zakonske zamudne obresti so opredeljene na enak način, le da se obrestna mera, določena v zakonu spreminja. V obravnavani zadevi jih je upnik v predlogu opredelil v fiksni višini 10,75% (5,57 + 5,00) letno od glavnice 40.406,07 EUR od dne 17. 1. 2012 do plačila. Letna obrestna mera zakonskih zamudnih obresti pa od 1. 1. 2012 znaša 9%.

10. Sodišče druge stopnje samo ne more spremeniti sklepa o izvršbi, ki bi imela za posledico dovolitev izvršbe še za dodatno terjatev, saj bi se zaradi pravnomočnosti odločitve sodišča druge stopnje odvzela dolžnikom pravica do ugovora kot edinega pravnega sredstva zoper sklepa o izvršbi, s katerim je predlogu ugodeno (drugi in sedmi odstavek 9. člena ZIZ, prvi odstavek 53. člena ZIZ in 25. člen Ustave). Ker v pojasnjeni situaciji sodišče druge stopnje ne more samo odpraviti navedenih kršitev, je delno ugodilo pritožbi in izpodbijani sklep razveljavilo v II. točki izreka ter v tem obsegu vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek(3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11. V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ponovno odločiti o predlogu za izvršbo le še v razveljavljenem delu ob upoštevanju zgoraj pojasnjenega pristopa.

12. V prvi vrsti se bo moralo opredeliti, kaj predstavlja glavnica 40.406,07 EUR, saj morebitno kapitaliziranje obresti v glavnici ne sme ostati prikrito. Kljub seštevku obresti k (čisti) glavnici te namreč ohranijo naravo stranske terjatve in ne postanejo „nova“ glavna terjatev. Pri preizkusu skladnosti z izvršilnim naslovom bo moralo nato od čiste glavnice kredita (brez obresti) upoštevati tudi obrestovanje po določitvi predčasne zapadlosti v višini zakonskih zamudnih obresti.

13. Sodišče druge stopnje posebej opozarja, da naj se sodišče prve stopnje ponovno opredeli tudi glede zavrnjenega dela glavnice (nad 39.693,27 EUR do 40.406,07 EUR), saj ta del, glede na upnikovo specifikacijo (priloga A24), ne zajema le obresti, kakor je razumeti razloge sodišča prve stopnje, ampak tudi različne stroške. Pri tem pa naj upošteva, da je upnik upravičen do izvršbe le za terjatve, ki so po obsegu določno opredeljene v izvršilnem naslovu (prvi odstavek 21. člena ZIZ). Posplošena opredelitev ne zadošča za neposredno izvršljivost. K II. točki izreka :

14. Iz točke četrtič na 6. strani notarskega zapisa, na katero se upnik tudi sklicuje v pritožbi, izhaja soglasje glede neposredne izvršljivosti le za izvršbo iz predmeta zavarovanja, ki ga obsegajo izključno v zapisu navedene nepremičnine, ne pa tudi druga izvršilna sredstva. Ker gre za procesno dispozicijo, je ta lahko tudi omejena na določena izvršilna sredstva, kar je primer tudi v obravnavani zadevi. Tako je zavrnitev predloga glede drugih sredstev utemeljena.

15. Sodišče druge stopnje je po pojasnjenem, ko tudi ni našlo procesnih kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), v ostalem pritožbo zavrnilo in v III. in IV. točki izreka sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

K III. točki izreka:

16. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določilu četrtega v zvezi s tretjim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.