Jedro

Začasno zastopanje po odvetniku je nedopustno le v zvezi z vlogami, ki jih določba petega odstavka 98. člena ZPP izrecno ureja (tožba in pravna sredstva), ne pa tudi v zvezi z odgovorom na tožbo oziroma drugimi (defenzivnimi) vlogami.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodbi sodišč prve in druge stopnje se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z zamudno sodbo ugodilo tožbenemu zahtevku za ugotovitev, da v zapuščino po pokojnem J. B. ne sodi ½ zapustniku do 1396/10000 lastnih parcel št. ... k. o. ... ter ½ zapustniku lastne parcele 229/2 k. o. ... Pojasnilo je, da je drugi toženec zahtevek pripoznal, kar pa glede na razmerje s prvo toženko (dediča in nujna sospornika), ki je na tožbo odgovoril, ni učinkovito. Odgovora na tožbo prve toženke sodišče ni upoštevalo, saj je bil vložen po odvetniku, ki obenem ni predložil pooblastila za zastopanje (peti odstavek 98. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP).

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo prve toženke in potrdilo zamudno sodbo. Odločilo je tudi, da prva toženka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka. Menilo je, da odločitve sodišča prve stopnje ne utemeljuje določba petega odstavka 98. člena ZPP (ki ne velja za odgovor na tožbo, ampak le za v njej izrecno omenjene vloge), temveč določba drugega odstavka 108. člena ZPP, ki predvideva takojšnje zavrženje nepopolne vloge odvetnika.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je prva toženka vložila predlog za dopustitev revizije, ki mu je Vrhovno sodišče s sklepom II DoR 327/2010 z dne 20. 1. 2011 delno ugodilo in revizijo dopustilo glede vprašanja, ali lahko sodišče v primeru, ko odgovor na tožbo vloži odvetnik, pa ne priloži pooblastila, izda zamudno sodbo.

4. Zoper sodbo sodišča druge stopnje prva toženka vlaga revizijo na podlagi sklepa o njeni dopustitvi (dopuščena revizija; tretji odstavek 367. člena ZPP). Uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka in revizijskemu sodišču predlaga razveljavitev sodb sodišč nižjih stopenj. Priglaša tudi stroške. Meni, da sta sodišči nižjih stopenj svojo odločitev zmotno utemeljili z določbama petega odstavka 98. člena ZPP oziroma drugega odstavka 108. člena ZPP. Prva namreč zajema le tožbo in pravno sredstvo, druga pa je splošne narave in se ne nanaša na odvetnikovo obveznost predložitve pooblastila. Pri tem se sklicuje na sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 326/2010 z dne 11. 11. 2010. Revidentka pojasnjuje še svoje stališče o neustavnosti določbe petega odstavka 98. člena ZPP.

5. Revizija je bila vročena tožnici, ki nanjo ni odgovorila.

6. Sodišče je revizijo vročilo Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

7. Revizija je utemeljena.

8. Revizijsko sodišče je izpodbijano sodbo preizkusilo le v okviru pravnega vprašanja, glede katerega je bila revizija dopuščena (drugi odstavek 371. člena ZPP). Na bistveno enako vprašanje je Vrhovno sodišče Republike Slovenije že (odklonilno) odgovorilo v sklepu II Ips 326/2010 z dne 11. 11. 2010. Pojasnilo je, da se določbe ZPP o obveznih sestavinah vlog in sankcijah v primeru formalnih pomanjkljivosti razlikujejo glede na vrsto vloge, njeno posamezno (manjkajočo) sestavino, od uveljavitve Zakona o spremembah in dopolnitvah ZPP (Ur. l. RS, št. 45/2008 – v nadaljevanju ZPP-D) pa tudi glede na to, ali je vlagatelj odvetnik. Obveznosti predložitve pooblastila zakonodajalec ni uredil s splošno zapovedjo v okviru določb o razumljivosti in popolnosti vlog (105.-109. člen ZPP) niti z zahtevami glede vsebine tožbe (180. člen ZPP) oziroma odgovora na tožbo (276.-278. člen ZPP), temveč s posebnimi določbami v poglavju o pooblaščencih (86.-101. člen ZPP). Pooblastilo mora biti predloženo hkrati z vlogo, ob prvem pravdnem dejanju, ki ga pooblaščenec opravi za stranko (prvi odstavek 98. člena ZPP). Ta vloga je bila v konkretnem primeru odvetnikov odgovor na tožbo

9. Če pooblaščenec ob prvem pravdnem dejanju za stranko pooblastila ne predloži, sodišče takšni osebi lahko dovoli začasno opravljanje pravdnih dejanj za stranko, a ji hkrati naloži, da v določenem roku predloži pooblastilo ali izkaže odobritev stranke za opravljena pravdna dejanja (drugi odstavek 98. člena ZPP). Dokler rok za predložitev pooblastila ne poteče, sodišče odloži izdajo odločbe; če pa preteče brez uspeha, nadaljuje postopek, ne da bi upoštevalo pravdna dejanja domnevnega pooblaščenca (tretji odstavek 98. člena ZPP). Stališče sodne prakse, da neučinkovito pozivanje v primeru tožbe narekuje njeno zavrženje,(1) je bilo sprejeto tudi v ZPP iz leta 1999, ki je enak postopek predvidel še za pravna sredstva (četrti odstavek 98. člena ZPP). Postopanje z drugimi (defenzivnimi) vlogami, ki bi morale vsebovati pooblastilo, je v enakem položaju ostalo nespremenjeno – sodišče po brezuspešnem pozivanju šteje, da vloga ni bila predložena (tretji odstavek 98. člena ZPP).

10. ZPP-D je zaostril položaj pooblaščenca, ki je odvetnik, med drugim tudi v zvezi z obveznostjo predložitve pooblastila – sodišče ne dovoli odvetniku, da začasno opravlja pravdna dejanja za stranko, če vlogi ni predložil pooblastila, ampak tožbo ali pravno sredstvo zavrže (peti odstavek 98. člena ZPP).(2) Citirana določba, na kateri temelji izpodbijana sodba, je v teoriji in praksi sporna, od 7. 5. 2010 pa je tudi v postopku ocene ustavnosti.(3) Navedeno pa v tej zadevi ne moti, saj sporna procesna ureditev za konkretne okoliščine primera ni uporabljiva. Z določbo petega odstavka 98. člena ZPP je namreč urejena (izrazito) stroga(4) izjema od siceršnjega postopanja v zvezi s predložitvijo pooblastil, zato jo je treba utesnjujoče razlagati. Takšen razlagalni pristop ponuja sklepanje, da je začasno zastopanje po odvetniku nedopustno le v zvezi z vlogami, ki jih obravnavano pravilo izrecno ureja (tožbo in pravna sredstva), ne pa tudi v zvezi z odgovorom na tožbo oziroma drugimi (defenzivnimi) vlogami (argumentum a contrario). Slednje torej niso izvzete iz splošne ureditve, opredeljene v drugem in tretjem odstavku 98. člena ZPP.

11. Ker sodišči nižjih stopenj omenjenih procesnih določb (drugi, tretji in peti odstavek 98. člena ZPP) nista (pravilno) uporabili, odgovora na tožbo zmotno nista upoštevali. Na takšnem postopanju temelječi zamudna sodba in sodba pritožbenega sodišča, ki prve kljub utemeljenim pritožbenim očitkom ni razveljavila, sta zato obremenjeni z absolutno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka (7. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Uveljavljani revizijski razlog iz 1. točke prvega odstavka 370. člena ZPP je na podlagi določbe prvega odstavka 379. člena ZPP narekoval razveljavitev sodb sodišč nižjih stopenj z vrnitvijo zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

12. Odločitev o stroških revizijskega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.

Op. št. (1): Načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 18. 12. 1996, Pravna mnenja 2/96. Op. št. (2): V času sojenja sodišč nižjih stopenj je sicer veljala tudi določba drugega odstavka 108. člena ZPP o takojšnjem zavrženju nerazumljive ali nepopolne vloge, ki jo vloži odvetnik. Vendar je ta določba, kot je bilo pojasnjeno, splošne narave in v specialno ureditev obveznosti predložitve pooblastila ne posega. Kasneje je Ustavno sodišče Republike Slovenije to določbo razveljavilo (odločba U-I-200/09 z dne 20. 5. 2010).

Op. št. (3): Zadeva U-I-114/10. Op. št. (4): Teža posledic te določbe je povsem primerljiva tistim, na katere je opozorilo Ustavno sodišče Republike Slovenije v zadevi U-I-200/09 z dne 20. 5. 2010.