Jedro

Prekrškovni organ ni pristojen za odločanje o prekršku mladoletnika.

Izrek

Zahtevi vrhovne državne tožilke za varstvo zakonitosti se ugodi in se izpodbijana odločba Ministrstva za notranje zadeve, Inšpektorata Republike Slovenije za notranje zadeve, o prekršku z dne 28.2.2008, razveljavi ter se zadeva vrne prekrškovnemu organu v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

A. Z uvodoma navedeno odločbo o prekršku je Inšpektorat RS za notranje zadeve (v nadaljevanju: inšpektorat) spoznal J.M. za odgovorno za prekršek po 6. odstavku 197. člena ZVCP-1, ji izrekel globo v višini 166,92 EUR ter ji naložil še plačilo povprečnine. Ker storilka ni vložila zahteve za sodno varstvo, je odločba o prekršku postala 26.3.2008 pravnomočna.

Zoper izpodbijano odločbo o prekršku je vrhovna državna tožilka N.F. vložila zahtevo za varstvo zakonitosti, v kateri je navedla, da je J.M., ki je rojena 9.2.1991, storila prekršek od vključno 8.3.2007 dalje, ko je preteklo več kot 30 dni od poteka veljavnosti prometnega dovoljenja, za osebni avtomobil znamke R.C. Ker je bila J.M. v času storitve prekrška mladoletna, je prekrškovni organ ravnal v nasprotju z 2. odstavkom 52. člena Zakona o prekrških (ZP-1), saj hitri postopek v tem primeru ni dovoljen. Postopek o prekršku je torej vodil nepristojen organ.

Vrhovno sodišče je zahtevo za varstvo zakonitosti na podlagi določbe 171. člena ZP-1 in ob smiselni uporabi določbe 2. odstavka 423. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) poslalo J.M., ki se o zahtevi ni izjavila.

Zahteva za varstvo zakonitosti je utemeljena.

B.

Po določbi 1. odstavka 52. člena ZP-1 se o prekrških praviloma odloča po hitrem postopku, razen če zakon ne določa drugače. Tako po določbi 4. alineje 2. odstavka 52. člena hitri postopek o prekršku ni dovoljen proti mladoletnim storilcem prekrškov.

V obravnavanem primeru je inšpektorat izdal odločbo o prekršku J.M., rojeni 9.2.1991, ki je bila v času storitve prekrška od 8.3.2007 dalje še mladoletna. Prav tako je bila mladoletna tudi v času, ko je prekrškovni organ izdal izpodbijano odločbo o prekršku. Na podlagi povedanega Vrhovno sodišče ugotavlja, da prekrškovni organ glede na določbo 4. alineje 2. odstavka 52. člena ZP-1 ni bil pristojen za odločanje o prekršku mladoletne J.M. Inšpektorat bi moral po ugotovitvi, da je mladoletna J.M. storila prekršek, na pristojno okrajno sodišče poslati obdolžilni predlog, o katerem bi sodišče odločilo po določbah ZP-1 o postopku proti mladoletnikom.

Glede na navedeno je Vrhovno sodišče ugodilo zahtevi za varstvo zakonitosti in zaradi kršitve 4. alineje 2. odstavka 52. člena ZP-1 odločbo inšpektorata o prekršku razveljavilo ter mu zadevo vrnilo v nadaljnji postopek.